NSi predlaga, da bi obvezno zdravstveno zavarovanje izvajale tudi komercialne zavarovalnice. Če bi bil predlog sprejet, bi se zmanjšali socialna pravičnost in ekonomska učinkovitost sistema.
To že skoraj 20 let potrjuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je zgolj posebna vrsta komercializacije obveznega zavarovanja. Ministrstvo za zdravje navaja, da 20 % premij ostane v zavarovalnicah, namesto da bi se porabili za zdravstvene storitve. To je posledica tega, da morajo komercialne zavarovalnice oblikovati zavarovalniške rezerve, vlagati znatna sredstva v trženje zavarovanj in ustvarjati primeren donos (profit).
Ta sistem je tudi socialno nepravičen in izključujoč. Zavarovanci z najnižjimi plačami plačujejo enake premije kot tisti z najvišjimi plačami. Svetovna zdravstvena organizacija navaja podatek, da je v času krize kar 28.000 prebivalcev Slovenije ostalo brez dopolnilnega zavarovanja.
Ista raziskava navaja tudi izkušnje držav, kjer obvezno zavarovanje izvaja več komercialnih zavarovalnic. Taki sistemi so na splošno dražji in socialno manj pravični. Konkurenca ne preprosto ne deluje. To dokazuje že naše dopolnilno zavarovanje, v katerem so obratovalni stroški izjemno visoki, razlike med premijami med tremi zavarovalnicami pa izjemno majhne. Podobno je na Nizozemskem, kjer »obvezno pogodbeno zavarovanje« izvajajo štiri zavarovalnice,.
Povečanje vloge komercialnih zavarovalnic in razširitev zgrešenega modela še na zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ne bi koristilo prebivalcem Slovenije. Sistem bi bil socialno manj pravičen in dražji, kar navsezadnje dokazuje primer ZDA. ZDA, kjer do nedavnega ni bilo obveznih javnih zavarovanj, imajo najvišje izdatke za zdravstvo, ogromne razlike v kakovosti zdravstvene oskrbe in, do nedavne delne nacionalizacije, tudi 40 milijonov ljudi brez vsakršnega zdravstvenega zavarovanja.
Predlog torej koristi le zavarovalnicam. Zdravstveno zavarovanje je namreč izjemno donosen posel. Triglav zdravstvena in Vzajemna sta po višini premije na zaposlenega na drugem oziroma četrtem mestu med slovenskimi zavarovalnicami. In zato ni čudno, da se vsake pol leta pojavi študija – med sofinancerji najdemo tudi AmCham –, ki »dokazuje«, da je komercialno zavarovanje najboljša alternativa. Predlog NSi pa je zgolj reciklaža Fidesovega predloga iz dokumenta »Strateške usmeritve slovenskega zdravstva za izhod iz krize« iz leta 2014 oziroma Tajnikarjeve študije »Projekt prenove gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva iz leta 2015.«
