V Levici smo danes vložili zakon, ki izboljšuje zaščito sindikalnih in delavskih zaupnikov ter članov sveta delavcev pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Zakon, ki smo ga oblikovali v sodelovanju s predstavniki delavcev, je odgovor na vse pogostejše neutemeljeno odpuščanje najbolj aktivnih predstavnikov delavcev, ki se ga delodajalci poslužujejo za utišanje in obglavljanje organiziranega dela v podjetjih. Z zakonom predlagamo, naj o utemeljenosti odpovedi pogodb o zaposlitvi delavskim predstavnikov odloča delovno sodišče, tako kot je to urejeno v nekaterih drugih državah, in na način, kot zapoveduje konvencija Mednarodne organizacije dela št. 135, katere podpisnica je tudi Slovenija.
Bistveni del delavskega boja so sindikati in sveti delavcev ter njihovi predstavniki v podjetjih, ki so neposredno udeleženi v bojih za boljše delovne pogoje delavk in delavcev. Ti angažirani delavci se izpostavljajo v imenu vseh delavcev, zato jim tudi zakonodaja namenja posebno varstvo pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, ki bi se jih želeli znebiti in na ta način obglaviti delavske organizacije v podjetjih.
Ker pa slovenska zakonodaja v praksi predstavnikov delavcev ne varuje, so sindikati in predstavniki svetov delavcev v zadnjih letih pod vse večjim pritiskom kapitala. Vse več delodajalcev izrablja nepopolno zakonodajo in delavske predstavnike, ki se borijo za izboljšavo delovnih pogojev v podjetjih ali pa opozarjajo na nepravilnosti, nezakonito odpušča. Pri tem nikakor ne gre za osamele primere, temveč za vse bolj razširjeno prakso vodstev podjetij. Priča smo vse bolj sistematičnim pritiskom na delavske predstavnike, katerih namen je jasen – odstranitev ali umiritev najbolj aktivnih med njimi.
Povračilni ukrepi zoper delavske predstavnike
V praksi se povračilni ukrepi zoper aktivne delavske predstavnike največkrat kažejo kot discipliniranje in odpuščanje delavcev na podlagi domnevnih kršitev pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko izvrši tudi v primeru, ko je s strani odpuščenega delavskega predstavnika vložena tožba zoper podano odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej še pred dokončno odločitvijo delovnega sodišča o tem, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita ali ne.
Posledica tega je velika količina primerov, kjer so bili predstavniki delavcev zaradi svojih aktivnosti na področju varovanja pravic delavcev in prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev odpuščeni, kasneje pa so na sodišču dokazali, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Čeprav se takšen delavec po uspešno dobljeni bitki lahko vrne na delo, delodajalcu pa je naloženo povračilo plač in morebitna kazen, je delodajalec z nezakonitim odpuščanjem dosegel svoj namen, to je onemogočanje delavskega in sindikalnega organiziranja v podjetju.
Praksa kaže, da se delodajalci tovrstnih povračilnih ukrepov poslužujejo tudi, če predvidevajo, da bodo izgubili tožbo na sodišču. V teh primerih namreč ocenjujejo, da je nevtraliziranje organiziranega delavstva v podjetju vredno več od stroškov postopka in odškodnin. Škoda v tem primeru ni storjena le delavskim predstavništvom in preko tega vsem zaposlenim, ampak tudi delavcu osebno, ki se po odpustitvi pogosto znajde v socialni in materialni stiski. Škoda pa mu je povzročena tudi v poklicnem oziroma kariernem smislu.
Pomanjkljiva zakonodaja onemogoča sindikalno delo in delavsko soupravljanje
Temeljna pomanjkljivost prenosa določbe 1. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) št.135 o varstvu predstavnikov delavcev v slovensko zakonodajo je v tem, da neustrezno opredeljuje načelo objektivnosti pri ugotavljanju morebitne kršitve predpisov s strani delavskega predstavnika, preden je lahko utemeljeno odpuščen. To vodi v situacije, kjer delodajalec nastopa kot tožnik in sodnik, združen v eni osebi. Zakonodaja torej zagotavlja bistveno ožje varstvo, kot sicer izhaja iz konvencije. Pod pogojem, da je predstavnik delavcev »obtožen« krivdnega kršenja delovnih obveznosti, lahko delodajalec formalno izpelje postopek odpusta, tudi brez soglasja sindikata ali sveta delavcev in navkljub temu, da gre za nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če se bo tovrstno obračunavanje z predstavniki delavcev nadaljevalo, bodo sindikati in sveti delavcev vse težje delovali v smeri izboljšanja delovnih pogojev in delovanja podjetja ter opozarjanja na nepravilnosti pri delodajalcih. To pomeni, da bodo vse težje izpolnjevali svoje ustavno in zakonsko določene pravice in dolžnosti.
Zakon smo napisali v sodelovanju s predstavniki delavcev, vlagamo ga s podporo dela opozicije
V Levici opozarjamo, da gre za sistemsko pomanjkljivost, ki počasi a vztrajno krha sindikalno delo in delavsko soupravljanje v podjetjih, s tem pa tudi določila slovenske Ustave in Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ob tem izpostavljamo, da je varstvo pred povračilnimi ukrepi nujni in temeljni pogoj za delovanje delavskih predstavništev v podjetjih in za učinkovito sindikalno delo.
Zato smo v sodelovanju s predstavniki delavcev napisali in danes vložili novelo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, s katero predlagamo, da delovno sodišče po uradni dolžnosti zaščiti predstavnike delavcev, če ti podajo tožbo zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere neutemeljenost potrdijo tudi organizirani delavci v podjetju. S tem predlagamo, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev, ki je bil odpuščen zaradi svojega sindikalnega dela, ne more izvršiti, preden sodišče ne ugotovi, ali je bil odpuščen zakonito ali ne.
