Nedavno rušenje renesančne hiše Longo v Kopru je zadnji v vrsti primerov, ki kažejo na neprimerno varovanje nepremične kulturne dediščine pri nas. Država namesto varovanja javnega interesa popušča interesom zasebnih lastnikov, ki na nepremičnino pogosto gledajo zgolj kot na nepremičninsko naložbo.
V Levici smo zato sklicali skupno nujno sejo Odbora za kulturo in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bomo zahtevali, da se ustavi uničevanje neprecenljive kulturne dediščine in predlagali rešitve, ki bodo zaščitile javni interes na tem področju.
Dr. Matej T. Vatovec: “Država tiho pristaja na prevlado zasebnega interesa investitorjev nad javnim interesom varstva nepremične kulturne dediščine. Sistem varstva kulturne dediščine se zato kruši na vseh vogalih.”
Primerov mačehovskega odnosa do kulturne dediščine je ogromno. Če omenimo le nekatere najbolj aktualne oz. odmevne: Rakušev mlin v Celju, Plečnikov stadion, Kolizej, Oglasni panoji v Stari Ljubljani, Vila Rafut v okolici Nove Gorice. Primeri se v podrobnostih sicer razlikujejo, vsem pa je skupna enaka logika: podrediti javni interes zasebnemu profitu. Pri tem sta doslej bolj ali manj aktivno sodelovala tako Ministrstvo za kulturo kot vrh Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Poleg tega velja opozoriti še na številne stavbe, ki niso zavarovane, a prinašajo zaradi izjemne kvalitete svoje izvedbe posebno kakovost za okolja, v katera so bile umeščene. Večinoma gre za modernistično arhitekturo. Značilna primera tovrstne “izgubljene” arhitekture sta Hotel Prisank v Kranjski Gori in nekdanji Gorenjski sejem v Kranju. Prvi je bil nadomeščen s hotelom dvomljive arhitekturne kakovosti, drugi pa s trgovskim središčem.
Dr. Matej T. Vatovec: ”Krovni Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je bil na novo napisan v času prve Janševe vlade ter je odprl vrata večjemu vplivu gradbenih lobijev in nepremičninskih špekulantov. Kazni za kršitelje so smešno nizke, tako da se investitorjem pogosto bolj splača to, da stavbe preprosto propadejo, nato pa na njihovih parcelah veliko ceneje zgradijo novogradnje ali zemljišča prodajo.”
V Levici predlagamo pet rešitev:
1. Obvezno predhodno posvetovanje s konservatorsko strokovno javnostjo pred izdajo kulturnovarstvenega soglasje za odstranitev dediščine.
2. Spremembe Gradbenega zakona, ki vpeljejo obvezujoče soglasje strokovnih služb s kulturnovarstvenega področja.
3. Vzpostavitev javnega sklada RS za sofinanciranje obnov objektov iz registra nepremične kulturne dediščine.
4. Okrepitev delovanja Inšpektorata RS za kulturo in medije ter zaostritev kazni na področju varstva kulturne dediščine.
5. Zapis koncepta preventivnega konservatorstva v Strategijo kulturne dediščine 2018–2026 in posledična konceptualna prenova ZVKD-1.
