17 let je minilo od referenduma, na katerem so se državljani in državljanke odločili, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Do zaprtja ni prišlo zaradi preprostega razloga, zaradi pritiska velikih trgovin, kapitala, ki je izkoristil vsa sredstva in vedno znova “pokupil” politiko. Tudi tokrat so razlogi, ki se navajajo proti zaprtju trgovin ob nedeljah, zgolj in samo kapitalski. Nedeljsko odprtje trgovin ne služi družbenim potrebam, ampak prisili medsebojne tržne konkurence in gonji za dobičkom. V Levici skupaj s sindikati ter delavci in delavkami v trgovinah ne odstopamo od zahteve, naj trgovine ob nedeljah ostanejo zaprte. Prav tako ne pristajamo na sprenevedanje, zavajanje in potvarjanje, s katerim želijo veletrgovci zavarovati svoje dobičke. Dejstvo je, da panoga zaradi nedeljskega zaprtja ni ogrožena in da je delavcev v trgovinah že danes bistveno premalo. Trgovinska zbornica in vlada naj ne govorita v imenu delavcev, ker so spregovorili sami. Po nedavni raziskavi kar 98 % vprašanih delavcev in delavk, zaposlenih v trgovini in povezanih dejavnostih, podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. 95 % jih zaprtje podpira, četudi bi to pomenilo manjši mesečni zaslužek, saj izjemno hude delovne obremenitve ne odtehta noben denar.
7 tisoč premalo redno zaposlenih in več sto milionski dobički trgovin
Ker je delovna intenzivnost v trgovinah zelo visoka in se dobički ustvarjajo predvsem z izžemanjem in veliko storilnostjo zaposlenih, odpuščanje zaradi nedeljskega zaprtja ni potrebno. Sindikat opozarja, da v dejavnosti dejansko primanjkuje 7 tisoč delavcev in da so delavke in delavci zaradi sistema neenakomerne razporeditve delovnega časa prisiljeni v delo, ki presega 40 ur na teden. Da redno zaposlenih v dejavnosti dejansko primanjkuje, dokazuje tudi dejstvo, da se trgovci v veliki meri poslužujejo študentskega in agencijskega dela. Grožnje z odpuščanji so zato povsem neutemeljene in se uporabljajo le kot izsiljevanje in zastraševanje javnosti, politike in delavcev v trgovini. Na drugi strani trgovine že več kot desetletje beležijo velikansko visoko rast dobičkov. Leta 2008 je čisti dobiček trgovin znašal 443,5 milijonov evrov, leta 2018 pa že 853,3 milijone evrov. Visoki dobički so tudi posledica nizkih plač. Plače trgovk in trgovcev so nizke, osnovna plača določena v tarifni prilogi k veljavni kolektivni pogodbi v I. tarifnem razredu znaša zgolj 568,69 evrov bruto oziroma kar 371,89 evrov manj, kot znaša bruto minimalna plača, to je skoraj 40 % manj, kot znaša minimalna plača.
Prodaja v živilskih trgovinah se je med epidemijo povečala
Prodaja živilskih izdelkov je v obdobju epidemije poskočila za 1,8 %, trgovina pa na splošno beleži strmo rast dobičkov. Podatek o upadu prometa, s katerim manupilirajo trgovci, je v veliki meri posledica upada prometa avtomobilske industrije – a trgovine z motornimi vozili v nedeljo niso odprte in nimajo nič opraviti s predlaganim zakonom. Trgovinska zbornica svari, da bi zapiranje trgovin ob nedeljah zmanjšalo promet. Toda vsi potrebni nakupi se bodo porazdelili na druge dneve v tednu. Če bi predstavniki kapitala radi povečali svoj promet, naj svoje napore raje usmerijo v višje plače delavcev.
Še večje sprenevedanje je domnevni negativni vpliv na turizem, ki naj bi ga povzročilo nedeljsko zaprtje trgovin. Slovenija ni in ne sme postati dežela nakupovanja. Politiki, ki so še pred časom govoričili o petzvezdičnih doživetjih in visoki kakovosti slovenskega turizma, so ga danes pripravljeni ponižati na raven obcestnega nakupovalnega turizma, ki ni niti gospodarsko smiseln niti okoljsko vzdržen. V obrambi že tako visokih dobičkov veletrgovcev tudi popolnoma zanemarijo dejstvo, da nedeljsko zaprtje trgovin spodbuja domače trošenje v turistični panogi.
Delavci in delavke v trgovinah si dela prost dan zaslužijo
Položaj delavk in delavcev v trgovini (tudi tistih v vseh prekarnih oblikah) je izjemno naporen. Delovni pogoji ob nedeljah so težki. Gre za izmensko delo, s pogostim prerazporejanjem delovnega časa, kjer delavci težko vzdržujejo urejen življenjski ritem in socialne vezi s svojimi bližnjimi. To velja tudi za delavce zaposlene v spremljevalnih dejavnostih, kot je denimo dostava, ki so vezane na odpiralni čas prodajaln. Tako kot večina ostalih delavcev, imajo tudi delavci v trgovinah pravico do nedeljskega počitka oziroma prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi, svoji družini ali prijateljem. Proste nedelje bi v panogi, kjer je prisoten hiter tempo dela, negotova razporeditev delovnega časa, preobremenjenost delavcev in pogosti pritiski na delavce, pomenile tudi nujen ukrep za varovanje fizičnega in psihičnega zdravja delavcev. Omejitev obratovalnega časa lahko neposredno izboljša življenje več kot 100.000 delavcem, posredno pa bi imela omejitev tudi širše pozitivne družbene učinke.
Navsezadnje so zaprte trgovine ob nedeljah dolgoletna praksa mnogih držav s katerimi se tako radi primerjamo. Trgovine so v Avstriji in v Nemčiji – razen redkih izjem – ob nedeljah zaprte. Podobno velja tudi v Švici, na Nizozemskem, v Belgiji, na Norveškem in drugod. Če se kot družba ne moremo odpovedati niti enemu dnevu dela in trošenja – kako naj sploh pričakujemo, da bomo gradili družbo, ki bo omogočila svobodni razvoj posameznika in zdravo življenjsko okolje? In če nam okoljska kriza veleva, da moramo začeti proizvajati in trošiti drugače, je epidemija pokazala, da je to tudi popolnoma izvedljivo.
