V Sloveniji se dobiček podjetij med delavce praktično ne deli, pa čeprav imamo zakon, ki naj bi to omogočal. Ob visoki gospodarski rasti in rekordnih dobički, se prihodki delavcev in delavcev ne zvišujejo. Ker mora gospodarska rast koristiti vsem, smo v Levici v okviru kampanje “Blaginja za vse, ne le za peščico” pripravili prenovljen in sodoben Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Predlog določa obvezno delitev, kadar si lastniki izplačajo več kot 15 % dobička, in vključuje vse delavce, tudi agencijske in zaposlene za določen čas.
Dobičke ustvarjajo zaposleni
Neposreden povod za vložitev novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku so kazalci zadnjih let. Dobički podjetij v Sloveniji so se med letoma 2013 in 2016 povečali za 18 krat, s 169 milijonov leta 2013 na 3,2 milijarde leta 2016. Zgovoren primer je trgovinska panoga. Letno ustvari prek 500 milijonov čistih dobičkov, a zaposleni od tega nimajo nič. Večina prodajalcev, skladiščnikov, čistilcev je na minimalnih plačah.
S predlogom Levice pa bi bili vsi ti zaposleni – ki dobiček konec koncev ustvarjajo – končno deležni sadov svojega dela. Predlog namreč predvideva, da bi vsa podjetja, ki imajo več kot 20 zaposlenih, v primeru odločitve, da se lastnikom razdeli več kot 15% končnega bilančnega dobička, 40% razdeljene vrednosti deliti z zaposlenimi. V zameno bi bili deležni davčnih olajšav pri dobičku, z odlogom. Po enem letu bi se jim priznala 70% oprostitev davka na dohodek pravnih oseb, po treh letih pa 100%.
Višja motivacija, višja produktivnost, zadrževanje kadrov v Sloveniji
Delitev dobička po svetu je široko razširjena. V Franciji je obvezna že več kot petdeset let, dobičke pa zaposlenim razdeljuje več kot tretjina vseh podjetij. Prakse udeležbe zaposlenih pri dobičku so široko razvite tudi v Skandinaviji, Veliki Britaniji, Beneluksu, Nemčiji in ZDA. Skupno je v različne oblike finančne participacije je v EU vključenih 17 milijonov zaposlenih (19% zaposlenih v zasebnem sektorju), v ZDA pa 25 milijonov zaposlenih (23,3% vseh zaposlenih).
Luka Mesec: “Gre za prenos praks drugih članic EU, npr. Francije, skandinavskih držav ipd. Prav nobenega razloga ni, da preverjenih rešitev z dokazano pozitivnimi učinki ne bi uvedli tudi v naš pravni red ter tako omogočili pravičnejše razdeljevanje presežkov podjetij med vse zaposlene, ne pa zgolj njihovo stekanje k menedžmentu in lastnikom kapitala.”
Te države se namreč zavedajo koristi takih ukrepov. Zaposleni, ki lahko ob koncu leta v primeru uspešnega poslovanja pričakujejo nagrado, bodo bolj motivirani za delo in bolj pripadni podjetju. Po drugi strani tak ukrep lastnike in delničarje spodbuja, da večji del dobičkov puščajo v podjetju in si jih ne izplačujejo v obliki dividend. To pomeni, da je na koncu več denarja za investicije.
Luka Mesec: “Veliko se govori o zadrževanju najboljših kadrov. Vlada v ta namen znižuje davke za najbolje plačane, s čimer naj bi zagotovili obstanek strokovnih kadrov v Sloveniji. Z udeležbo delavcev pri dobičku bi to lahko zagotavljali brez posledic za državni proračun in socialne storitve.”
Nova paradigma: ekonomska demokracija
Za Levico, ki meri na preobrazbo družbenega sistema v demokratični socializem, pa je delitev dobička tudi ena od glavnih komponent ekonomske demokracije. V tem mandatu smo že predlagali nov Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Delitev dobička med zaposlene v tem pogledu vidimo kot spodbudo za zaposlene, da jih bo sodelovanje pri upravljanju podjetij dejansko zanimalo, saj bodo za dobre poslovne rezultate ob koncu leta nagrajeni vsi in ne le uprava ter lastniki podjetij.
Delitev dobička in sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij sta zato temeljni kamen preobrazbe v pravičnejšo družbo, kjer bosta kaptital in gospodarska rast služila vsem in ne le peščici.
Blaginja pripada vsem, ne le peščici.
