Ob zaključku kampanje “Blaginja za vse, ne le za peščico!” je Levica danes vložila zadnji predlog za spremembo Zakona o minimalni plači. Iz minimalne plače želimo izločiti dodatke. Sprejem zakona narekujeta načeli socialne pravičnosti in enakovredne obravnave vseh delavcev, pa tudi urgentnost življenjske situacije najbolj podplačanih, ki s svojimi prihodki le stežka preživljajo sebe in svoje družine. Čas za ukrepanje je zdaj.
KJE JE BLAGINJA, KI JO USVRAJAMO?
Največja kriza kapitalizma po drugi svetovni vojni se je končala. Slovensko gospodarstvo se krepi že peto leto zapored. Dosegamo 4,5-odstotno rast, imamo 2,7 milijarde zunanjetrgovinskega presežka, dobički zasebnega sektorja pa so poskočili s 170 milijonov na kar 3,2 milijarde evrov.
Vprašanje, ki si ga zastavljamo v Levici, je preprosto: “Zakaj blaginja, ki jo ustvarjamo, ne doseže ljudi, delavcev, večine?”. Od gospodarskega razcveta imajo oprijemljive koristi samo najbolje plačani, lastniki kapitala in menedžment, na delavski strani pa je slika še vedno borna.
Luka Mesec: “Le vsak tretji zaposleni zasluži več kot 1.050 evrov neto mesečno, 120.000 plač v državi je nižjih od 700 evrov neto, vsak peti, ki živi pod pragom revščine, pa je zaposlen. Mnogi le s težavo dostojno preživljajo sebe in svoje družine. Krizno varčevanje, nizke plače, stopnjevanje intenzivnosti dela ter skokovit porast nestalnih, prekarnih zaposlitev – vse to je del slovenskega delavskega vsakdana v 21. stoletju. V času konjunkture.”
UKREPI LEVICE
Da bi izboljšali položaj delavstva, še zlasti najranljivejših skupin (samozaposlenih, prikrito zaposlenih, agencijskih delavcev, študentskih delavcev itd.), smo s februarjem sprožili zakonodajno kampanjo pod naslovom “Blaginja za vse, ne le za peščico!”.
Zasnovali smo paket zakonskih ukrepov, ki bi znatno izboljšali položaj različnih skupin delavcev na več področjih ter zagotovili pravičnejšo porazdelitev blaginje, ki jo ustvarjamo. Predlagali smo:
• Bolniške za samozaposlene
Po trenutni ureditvi so s.p.-ji upravičeni do bolniškega nadomestila šele po tridesetem dnevu bolezni. Zaradi tega pogosto delajo bolni, saj so od dela eksistenčno odvisni. V Levici predlagamo, da jim ta pravica pripade s četrtim dnem bolezni.
• Omejitev agencijskega dela
Po trenutni zakonodaji lahko podjetje prek agencije zaposli 25 % delavcev. V Levici predlagamo, da se za delež zmanjša na 10 % ter da mora vsak agencijski delavec dobiti vsaj minimalno plačo, tudi kadar ga agencija da na čakanje.
• Širitev pravic za študentske delavce
Predlagamo uskladitev minimalne urne postavke za študentske delavce z minimalno plačo ter to, da jim pripadejo pravice iz dela – pravica do plačanega prevoza na delo, malice. Trenutno je edina pogodba, ki jo ima študentski delavec sklenjeno s svojim delodajalcem, napotnica, zato predlagamo obvezno sklenitev pisne pogodbe, ki bo določala osnovne parametre dela – pravice, dolžnosti, urnik ipd.
• Obvezno delitev dobičkov podjetij med zaposlene
V Sloveniji Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku že imamo, a je delitev dobička prostovoljna in jo zato prakticira zgolj 30 podjetij v državi (od več kot 72.000, ki tu poslujejo). V Levici predlagamo obvezno delitev dobička med zaposlene za vse gospodarske družbe (ne velja za s.p.-je), ki imajo več kot 20 delavcev in kjer se delničarji odločijo razdeliti več kot 15 % letnega dobička. V tem primeru morajo 40 % razdeljenega deleža deliti med zaposlene, saj dobiček ustvarjajo vsi.
• Omejitev plačnih razmerij v javni upravi ter v občinskih in državnih podjetjih na 1:5
V Levici predlagamo omejitev plačnih razmerij na 1:5. Najvišja plača v javni upravi, občinskih in državnih podjetjih je lahko največ petkratnih najnižje plače. S tem ukrepom želimo prizemljiti plače menedžerjev v državnih podjetjih, ki zdaj pogosto presegajo celo trikratnik plače premierja, hkrati pa poskrbeti, da se ne bodo zviševale samo njihove plače, ampak vse.
Vsi predlagani ukrepi so urgentni in bi razbremenili predvsem socialno najšibkejše, vendarle pa po svojem sistemskem pomenu en izstopa. V parlamentarno proceduro smo zato še enkrat vložili novelo Zakona o minimalni plači.
ZADNJI UKREP: IZLOČITEV DODATKOV IZ MINIMALNE PLAČE
Levica je v tem mandatu večkrat poskušala izboljšati minimalno plačo. Zahtevali smo dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo in bili uspešni – skupaj s sindikati smo leta 2015 uspeli prepričati vse poslance DZ za ta ukrep. Zahtevali smo dvig na 700 eur neto mesečno in delno uspeli – leta 2018 se je minimalna plača končno dvignila za več kot le drobiž. Nismo pa bili uspešni pri pobudi, da bi minimalna plača postala tudi minimalna osnovna plača. Uspela ni tudi pobuda za vnos formule, po kateri bi se minimalna plača vsako leto uskladila z minimalnimi življenjskimi stroški na način, da bi jih presegala vsaj za 20 %. In, ne nazadnje, ni nam uspelo izločiti vseh dodatkov iz minimalne plače.
Pred koncem mandata bomo z zadnjim predlogom poskusili še enkrat. Številni poslanci so temu ukrepu izrazili naklonjenost. Glede na to, da se je tik pred volitvami v Državni zbor vrnila demokracija – nekateri poslanci so se v zadnjem času vsaj malo odlepili od navodil vodstev svojih strank – računamo na uspeh.
Miha Kordiš: “Vzpostaviti želimo enakopravnejšo obravnavo vseh delavcev. Znesek, določen kot minimalna plača, bi po našem predlogu predstavljal izhodiščno plačo, tako da, denimo, ne prihajamo v položaj, kjer dobi delavec začetnik višji dodatek za delovno dobo kot nekdo, ki dela že 30 let, saj prejema prvi dodatek nad minimalno plačo, drugi pa dodatka ne dobi izplačanega, saj je prejemnik minimalca. Podobno je tudi pri vseh drugih dodatkih, predvsem pri tistih, ki delavcem pripadajo po kolektivni pogodbi.”
Levica