IZJAVA ZA JAVNOST
Danes v DZ teče razprava o “Zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih”. Gre za na videz tehničen zakon, ki ga vlada prenavlja zaradi spremembe evropskih prepisov. Toda za tem videzom in direktivami se skrivajo zelo otipljivi materialni interesi skupin finančnega kapitala.
Bistvo uredbe in zakona, ki se sprejema na njeni podlagi, je pospešitev čezmejnega trgovanja z vrednostnimi papirji. Glede na to, da obseg tega trgovanja ves čas narašča in je eden izmed ključnih povzročiteljev finančne krize, gre za resen problem. Zato v Združeni levici menimo, da bi bilo treba z omejevanjem hitrosti gibanja kapitala preprečiti širjenje finančnih kriz in tok kapitala usmerjati v korist manj razvitih držav. To velja tudi za Slovenijo, kjer se je v letih 2006 – 2008 ogromno tujih kreditov prelilo v nakupe tujih vrednostnih papirjev, kar je kasneje pospeševalo kreditni krč in recesijo.
Drugi interes, ki se skriva v ozadju, je interes klirinško-depotnih družb iz tujine, ki bodo lahko opravljale svoje storitve tudi v Sloveniji oziroma bodo naša podjetja izdajala papirje pri tujih depotnih družbah. Tudi tu je jasno, da periferija EU-ja ne more konkurirati finančnim središčem. V Združeni levici se zavzemamo, da se evidentiranje vrednostnih papirjev opravlja kot neprofitna javna služba. Zamislite si, na primer, da bi moral imeti vsak imetnik nepremičnine pri nepremičninskem posredniku odprt »trgovalni račun«, zato da bi bila njegova nepremičnina sploh zakonito evidentirana. In da bi «knjigo« vodila profitna ustanova v lasti teh istih nepremičninskih posrednikov.
Tretji, zelo ozki interes pa je interes slovenskih borznih posrednikov, da začnejo zaračunavati svoje »storitve« 280.000 imetnikom registrskih računov. Večina teh ljudi je malih delničarjev, ki so to postali lastniki delnic med razdeljevanjem certifikatov v tranziciji. Gre večinoma za starejše ljudi in morda je to njihovo edino finančno premoženje in sploh prihranek. Zdaj bodo postavljeni pred dilemo: ali vas razlastimo ali pa boste pri borzno-posredniški hiši odprli trgovalni račun! Jasno je, kdo bo ta ukrep plačal, ljudje, prav tako pa je jasno, komu bo koristil: borznoposredniškim hišam. Glede na to, da odprtje računa na borznoposredniški hiši stane med 25 in 35€, is lahko borzni posredniki od tega ukrepa obetajo več kot 5 mio neposrednih prihodkov zaradi tega zakona! Upoštevati je treba še posredne prihodke od povečanega trgovanja z vrednostnimi papirji.
Evropski predpisi so izgovor. Zato je Združena levica vložila amandma, ki bi omogočil ohranitev registrskih računov za fizične osebe, medtem ko Vlada kljub pozivu odbora za finance pred dvema tednoma še vedno ni posredovala podatkov o številu in strukturi imetnikov računov. Koalicija je pripravila amandma, ki praktično ne posega v predvidene zaslužke borznih posrednikov. Bo pa ustvaril zmoten občutek pri imetnikih, da ni treba storiti nič, zaradi česar bodo sodišča zasuta z deset tisoči primeri »položitev« vrednostnih papirjev. Če od liberalne vlade že ne moremo pričakovati, da bi se uprla škodljivim trendom financializacije, pa je nesprejemljivo, da ne zaščiti minimalnih interesov svojih državljanov. In, če upoštevamo še velike zaslužke pri prevzemnih poslih v okviru privatizacije, vidimo, katere razredne interese pod pokroviteljstvom Evropske komisije uveljavlja vlada Mira Cerarja.