Slabo upravljanje državnih podjetij je eden od glavnih izgovorov za privatizacijo. Največkrat se k njemu zatekajo stranke, ki so zadnjih 10 let v teh podjetjih na veliko kadrovale in mešetarile. Zelo priročen je tudi za predsednika vlade, ko požira predvolilne obljube, da njegova vlada ne bo razprodajala strateških podjetij.
Če bi se vlada in koalicija iskreno zavzemali za boljše upravljanje in pregledno privatizacijo, bi jima predlog novele Zakona o SDH (ZSDH-1A), ki ga je februarja vložila PS ZL, prišel kot naročen. Novela namreč predvideva, da bi zaposleni iz državnih podjetij imenovali polovico nadzornikov SDH, in uvaja obvezno soglasje državnega zbora za privatizacijo deležev v strateških podjetjih in prodajami nad 50 mio EUR.
Tri vlade, ki so se zvrstile od sprejema prvega Zakona o SDH, si izmišljujejo vedno nove izgovore, zakaj zaposlenim v državnih podjetjih prepovedati soodločanje. Janševa vlade je poudarjala posebne naloge SDH, ki da bi jih predstavniki zaposlenih zaradi obrambe svojih interesov blokirali. Vlada Alenke Bratušek se je izgovarjala na to, da SDH ni formalni lastnik državnih naložb. Cerarjeva vlada pa – kot v posmeh 562. členu ZGD-1, ki določa nasprotno – ugotavlja, da holding ni koncern. Zato SDH menda ne odloča o poslovnih usmeritvah državnih podjetij, ampak o zadevah, ki so v izključni pristojnosti lastnika. Na primer o delitvi dobička, večjih investicijah, prodajah.
V PS ZL smo potrpežljivo dokazovali, da je smisel soodločanja zaposlenih prav v tem, da obvarujejo svoje interese pred interesi (državnega) kapitala. Da SDH izvaja vsa lastniška upravičenja RS, čeprav ni formalni lastnik naložb RS. Da so v Avstriji predstavnikom zaposlenih omogočili udeležbo v NS-ju tamkajšnjega državnega holdinga (OIAG). In da zaposlene še kako zadeva, kdo bo vodil njihova podjetja, kako se bodo delili dobički, ki so jih sami ustvarili, in v kaj bodo investirala.
Predloga na odboru za finance ni podprl nihče razen Združene levice.
Problem seveda ni pravne, ampak politične narave. Njegovo bistvo je izrazil državni sekretar Dragonja z besedami, da vlada ne more pristati na to, da bi imeli delavci in lastniki enako število članov NS. Z drugimi besedami, vlada bo veliko moralizirala o lovkah, hobotnicah in omrežjih, v praksi pa ne bo naredila niti koraka, da se oblastni monopol menedžerjev in nosilcev kapitala omeji. Še naprej bo govorila o premišljeni, strateški in “pregledni” privatizaciji, hkrati pa niti pomisliti noče na demokratičen nadzor nad njo. S tem bi seveda posegla v svojo svetinjo – korporativno upravljanje, tj. sistem, v katerem državna podjetja lahko upravljajo in nadzirajo direktorji privatnih firm (primer NLB), ne smejo pa jih predstavniki zaposlenih in demokratično izvoljeni organi. Zaradi takih vprašanj se še ostreje riše ločnica med ZL kot protisistemskim gibanjem, in ostalimi parlamentarnimi strankami, ki se med sabo razlikujejo le še po PR-strategijah.
Sekretar Dragonja je napovedal, da bo vlada predlagala svojo novelo SDH. Predlog obljublja v začetku leta 2016. Kako prikladno. Očitno bodo uresničili svoje predvolilne obljube o premišljeni, pregledni in strateški privatizaciji šele takrat, ko bo vse prodano.
Združena levica
Ljubljani, 08.04.2015
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
