Za popravo krivic 32.000 družin, ki so jih banke opeharile z oderuškimi posojili v švicarskih frankih

V sredo, 19.1.2022 bomo na seji Odbora za finance obravnavali Predlog Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (ZOPVTKK), ki bo omilil finančno in socialno stisko 32.000 družin, ki so jih banke opeharile s posojili v švicarskih frankih. Zakon bankam, ki so na bančnih okencih množično zavajale svoje komitente, nalaga, da pokrijejo del kreditnega tveganja, ki so ga nezakonito prevalile na ljudi. Člani odbora se bodo postavili bodisi na stran tujih zasebnih bank, ki so lani v prvih osmih mesecih pridelale 336 milijonov € dobička, bodisi na stran ljudi, ki so zaradi servisiranja oderuških posojil izgubili stanovanja ali bili pahnjeni v revščino. V Levici bomo naredili vse kar je v naši moči, da se s sprejetjem zakona, ki so ga vložili v Državnem svetu, problematika razreši v prid ljudi.

Banke in politični razred že 5 let blokirajo prizadevanja Levice za popravo krivic

V Levici smo na predlog Združenja Frank že leta 2017 v parlamentarni postopek vložili predlog zakona, s katerim smo želeli rešiti problematiko prezadolženih državljanov s krediti v švicarskih frankih, vendar ga je vlada Mira Cerarja zavrnila. Leta 2019 je novo različico zakona s polno podporo Levice vložil Državni svet, vendar je tudi pri vladi Marjana Šarca naletel na gluha ušesa. Zdaj pa je pred nami še tretja različica zakona, ki jo je v parlamentarno proceduro vložil Državni svet. Zakon določa, da se valutno tveganje porazdeli med obe pogodbeni stranki: kreditojemalci bodo ohranili zgolj delež valutnega tveganja v višini, ki ima finančni učinek, kot če bi najeli evrske kredite, preostanek valutnega tveganja pa bodo morale poravnati banke.

Tudi tokrat ima zakon polno podporo Levice. Vlada pa se žal ponovno postavlja na stran bank v lasti tujega kapitala, namesto da bi stopila na stran lastnih državljanov. Tudi aktualna vlada Janeza Janše po zgledu svojih predhodnic v svojem mnenju dobesedno povzema plačana »strokovna mnenja«, ki so jih proti zakonu naročili bančniki. Vlado skrbi, da bi predlagani ukrepi negativno vplivali na dobičkonosnost in kapital bank ter »poslabšali razpoloženje tujih vlagateljev«. Pri vladi so na prvem mestu spet nedotakljivi dobički zasebnikov in pa razpoloženje tujih vlagateljev, kateremu servilno podreja nacionalno gospodarsko in finančno politiko. Ob vseh opozorilih, kako bi lahko zaradi sprejetja zakona trpele banke, pa niti besede o tem, kako bodo zaradi nesprejetja zakona oškodovani ljudje.

Banke proti ljudem

Na eni strani imamo banke, ki so potrošnikom v letih 2004 do 2008 množično ponujale hipotekarne kredite v Švicarskih frankih. Zavedale so se, da je valutno tveganje pri takih kreditih izjemno, a jih to ni skrbelo, ker so lahko celotno tveganje prevalile na svoje stranke, na da bi jih sploh seznanile z vsemi potencialnimi nevarnostmi. Na ta račun so banke kopičile presežne dobičke. Na drugi strani pa imamo običajne ljudi, ki so najeli kredit, da bi svojim družinam priskrbeli dostojno stanovanje. Ko je vrednost švicarskega franka poskočila v nebo, je v nebo poskočila tudi realna vrednost njihovega dolga. Združenje Frank ugotavlja, da je od 2004 naprej kredit  v frankih najelo približno 32.000 gospodinjstev. Skupaj s poroki in družinskimi člani je najem tega kredita vplival na življenje okoli 96.000 ljudi. Presežni dobički bank so se torej odrazili v življenjskih stiskah okrog 5% prebivalstva Slovenije.

Banke še danes na vrhuncu epidemije kujejo rekordne dobičke. V prvih osmih mesecih prejšnjega leta so realizirale 336 milijonov € dobička. Bilančna vsota bančnega sistema pa se je v desetih mesecih 2021 povečala kar za 2,77 milijarde € na 47,421 milijarde €.  Na drugi strani pa kreditojemalcem v švicarskih frankih še vedno rubijo nepremičnine ali pa premično premoženje. Mnoge med njimi je to privedlo do izgube celotnega premoženja ali prisilne prodaje edinega stanovanja. Analiza Združenja Frank je razkrila, da kar tretjini kreditojemalcev po plačilu obroka ostane manj kot 600 € mesečnih prejemkov. Skoraj polovica vprašanih posojilojemalcev je komaj še zmogla plačevati obrok, pet odstotkov od tistih, ki še niso odplačali posojila, pa jih je zamujalo s plačili.

Pred poslanci vseh strank je enostavna politična odločitev: ali bodo reševali ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij bank, ali pa zasebne banke, ki so služile na njihov račun. Pozivamo jih, da se skupaj z Levico postavijo na stran ljudi.

Deli.