V Združeni levici podpiramo tiste spremembe davčne zakonodaje, ki ali povečajo učinkovitost ali pa pravičnost davčnega sistema. Pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost, ki smo ga obravnavali danes, prva polovica sprememb ne prispeva nič k učinkovitosti, medtem ko je druga polovica zelo nepravična.
Z ukrepom, ki ga predlaga vlada, se dvig stopenj DDV-ja spreminja v trajni ukrep. Ker gre za regresiven davek, bo ta najbolj prizadel končne potrošnike, medtem ko bo za podjetja tako rekoč nevtralen. To pomeni, da bo trajni dvig stopenj DDV-ja nesorazmerno prizadel ljudi s podpovprečnimi dohodki. Če pa pogledamo širšo sliko davčnega sistema v Sloveniji, lahko vidimo, da ti nepravični regresivni davki celo prevladujejo. Namreč med vsemi davki je kar 39 odstotkov posrednih davkov, s čimer smo med rekorderji v Evropski uniji in smo bistveno nad povprečjem. Kar tudi pomeni, da je naš davčni sistem izrazito socialno nepravičen.
Če pogledamo zgodovino davčne politike, lahko vidimo, da gre v resnici za razredno politiko slovenskih političnih elit. Od leta 2006 naprej so namreč slovenske politične vlade sistematično zmanjševale davke na kapital in visoke dohodke, v zameno pa povečevale posredne davke, kakršne so trošarine in DDV. Leta 2006 sta bila tako ukinjena dva dohodninska razreda, dohodki od kapitala pa so bili izvzeti iz progresivne obdavčitve. Davek na dobiček podjetij je bil v tistem letu zmanjšan iz 25 na 20 odstotkov. Leta 2009 je bil ukinjen davek na izplačane plače, leta 2012 je minister Šuštaršič še dodatno razbremenil in znižal stopnjo davka na dobiček podjetij na 17 odstotkov. Zato ni čudno, da smo po davkih na kapital in kapitalske dohodke na samem repu Evropske unije: na predzadnjem mestu.
Zaradi izpada davkov so slovenske politične elite na drugi strani višale posredne davke, se pravi DDV in trošarine. To je bilo po eni strani socialno nepravično, hkrati pa ne dovolj, da bi, da bi mašili primanjkljaje. Stalno se je večal strukturni primanjkljaj, zmanjšani prihodki in deficiti pa so bili potem razlog za zmanjševanje pravic in zaposlenosti v javnem sektorju.
V Združeni levici smo razočarani, da v Vladi in koaliciji Mira Cerarja niso zbrali poguma, da bi se odločili za obrat. Gre namreč za izrazito nepravično razredno politiko, ki učinkuje slabo: tako na gospodarstvo kot na kupno moč in socialno sliko v Sloveniji. Skrajni čas bi bil, da razmere obrnemo, da začnemo zbirati socialno pravične davke, povečevati davke na kapital, na kapitalske dohodke, na premoženje, na bogastvo, na neke evropsko primerljive ravni, kar smo predlagali v Združeni levici, ne pa, da betoniramo socialno nepravične davke in jih iz začasnih kriznih ukrepov spreminjamo v trajne ukrepe. In prav to koalicija počne. Zato novele v Združeni levici ne podpiramo.
