Slovenija spada med evropske države z najvišjim deležem zasebnega lastništva stanovanj. Mogoče bi nekdo celo pomislil, kako ta kazalec kaže na visoko stanovanjsko in bivanjsko kvaliteto v naši družbi, a temu žal ni tako.
Narašča število starostnikov pod ali na robu praga revščine, ki ne zmorejo plačevati osnovnih komunalnih stroškov, kaj šele vzdrževati in prenavljati stanovanja. Na nasprotni strani starostne kohorte so mladi za katere je reševanje stanovanjskega vprašanja znanstvena fantastika. Vmes je srednja generacija prezadolžena s stanovanjskimi krediti, pogosto tudi v obliki toksičnega bančnega produkta, ki sliši na ime posojilo v švicarskih frankih. Stanovanja SSRS so bila slabo grajena in že po nekaj letih skorajda niso primerna za bivanje.
Sočasno pa imamo v Sloveniji okoli 120.000 praznih stanovanj in slabo urejeno področje najemanja le-teh.
Ob tem klavrnem stanju na področju stanovanjske politike še vedno čakamo Nacionalni stanovanjski program, čeprav bi ga morali sprejeti že 2009. Sočasno v novem Stanovanjskem svetu, posvetovalnem organu, ki naj bi se ukvarjal s temi perečimi problematikami, ni vodilnih strokovnjakinj in strokovnjakov s področja stanovanjskih politik in tudi predstavnikov ljudstva, z eno izjemo, ne.
Glede na vse navedeno je presenetljivo, da v napovedi prioritet MOP v letu 2015 ni stanovanjske politike, ki je ta država nikoli ni ustrezno premislila, kaj šele razvila, kaj šele udejanjila.
Na vprašanje poslanca Združene levice dr. Franca Trčka, “kako se bo ministrstvo v letu 2015 ukvarjalo z očitno prioritetnim področjem stanovanjske politike RS?”, je ministrica Irena Majcen odgovorila, da je njen cilj, da ga parlament sprejme še letos, ob tem pa je poudarila, da ne ve, ali bo ta cilj dosežen ali ne (vlada press).
Ljubljana, 10.03.2015
Foto: Delo
