V Levici smo danes vložili zakon, s katerim predlagamo, da trgovine tudi po koncu epidemije ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte. Izjeme bi bile samo manjše trgovine na bencinskih servisih, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. S predlogom uresničujemo dolgoletna prizadevanja delavcev v trgovinah, da bi bili v nedeljo in na dela proste dni prosti in da bi lahko te dni preživeli s svojimi družinami in prijatelji. V tem delavce podpirajo tudi prebivalci, ki so se na referendumu odločili, da naj bodo trgovine v nedeljo zaprte. Glede na široko javno podporo ter podporo, ki so jo predlogu namenile najrazličnejše skupine, od predsednika vlade do predstavnikov verskih skupnosti, v Levici pričakujemo, da bo predlog sprejet še pred poletjem.
V Levici smo trdno prepričani, da je omejitev obratovalnega časa trgovin ob dela prostih dnevih korak v pravo smer. V smer zagotavljanja prostega časa, pravice do počitka in vikenda, do družinskega in socialnega življenja ter majhen korak v smer prenehanja spodbujanja nenehnega trošenja, ki je le eden izmed mnogih, ki jih bomo morali kot družba napraviti v prihodnje. Zato smo se pridružili pobudi Sindikata delavcev trgovine Slovenije, da naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte, ter to pobudo spremenili v zakonski predlog. Z njim predlagamo dopolnilo k obstoječemu 8. členu Zakona o trgovini, ki določa da trgovec obratovalnega časa prodajaln ne sme določiti ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih. Kot izjemo od te določitve se dopušča, da smejo biti v nedeljo in na dela proste dni odprte le tiste prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov in se nahajajo na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic.
Prebivalci in prebivalke smo se Sloveniji na referendumu leta 2003 že odločili, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Čeprav je nato tudi Ustavno sodišče že trikrat odločilo, da takšno omejevanje interesov kapitala ni v nasprotju z Ustavo RS, je velikim trgovcem preko politike uspelo, da se na referendumu izražena volja prebivalcev Slovenije nikoli ni uresničila. Danes najvišjo ceno za to pa plačuje okrog 115.000 delavk in delavcev v trgovinah, ki morajo delati ob dnevih, ki so za večino ostalih delavcev dela prosti.
Položaj delavk in delavcev v trgovini (tudi tistih v vseh prekarnih oblikah) je izjemno naporen. Delovni pogoji ob nedeljah so težki. Gre za izmensko delo, s pogostim prerazporejanjem delovnega časa, kjer delavci težko vzdržujejo urejen življenjski ritem in socialne vezi s svojimi bližnjimi. To velja tudi za delavce zaposlene v spremljevalnih dejavnostih, kot je denimo dostava, ki so vezane na odpiralni čas prodajaln. Čeprav so delavke in delavci za nedeljsko delo plačani bolje, si delavci, ki so združeni v Sindikat delavcev trgovine Slovenije, želijo, da bi lahko konec tedna preživeli brez skrbi in negotovosti ali bodo morali tudi v nedeljo odgovarjati svojim delodajalcem. Tako kot večina ostalih delavcev, imajo tudi delavci v trgovinah pravico do nedeljskega počitka oziroma prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi, svoji družini ali prijateljem. Proste nedelje bi v panogi, kjer je prisoten hiter tempo dela, negotova razporeditev delovnega časa, preobremenjenost delavcev in pogosti pritiski na delavce, pomenile tudi nujen ukrep za varovanje fizičnega in psihičnega zdravja delavcev. Omejitev obratovalnega časa lahko neposredno izboljša življenje več kot 100.000 delavcem, posredno pa bi imela omejitev tudi širše pozitivne družbene učinke.
V času podnebne krize in zahtev po zmanjšanem trošenju je vsak korak k zmanjšanju potrošnje ter spodbud k drugačnemu preživljanju prostega časa pravzaprav dolžnost držav, ki sebe definirajo kot trajnostne. Ne gre namreč samo za zaposlene v trgovini in njihove bližnje, gre za vprašanje, ali bomo vztrajali pri zahtevi po dela prostih dneh, pri pravici do tedenskega počitka ali pa bomo naša življenja tudi v tem smislu popolnoma podredili dobičkom veletrgovcev in neskončnemu kopičenju kapitala.
Podaljševanje obratovalnega časa v trgovinah ne služi toliko potrošnikom, potrebam prebivalstva ali javnemu interesu, trgovine so ob nedeljah odprte zaradi konkurence ponudnikov in želje po dobičku. Podaljševanje delovnega časa je ob večanju obremenitev delavcev namreč eno izmed ključnih orožij posameznih trgovcev v medsebojnem konkurenčnem boju za dobiček. Takoj ko se en ponudnik poslužuje takšne strategije, so k temu prisiljeni tudi vsi ostali. Najkrajšo pa vedno potegnejo delavci, ki so ob izredno nizkih plačah in visokih obremenitvah prisiljeni delati ob nedeljah.
Pri tem je treba povedati, da zaprtje trgovin v nedeljo ni del socialistične utopije, ampak dolgoletna praksa mnogih evropskih držav s katerimi se tako radi primerjamo. Trgovine so v Avstriji in v Nemčiji – razen redkih izjem – ob nedeljah zaprte. Podobno velja tudi na Nizozemskem, v Belgiji, na Norveškem in drugod. Če se kot družba ne moremo odpovedati niti enemu dnevu dela in trošenja – kako naj sploh pričakujemo, da bomo gradili družbo, ki bo omogočila svobodni razvoj posameznika in zdravo življenjsko okolje? In če nam okoljska kriza veleva, da moramo začeti proizvajati in trošiti drugače, je epidemija pokazala, da je to tudi popolnoma izvedljivo.
