Obrambni minister Tonin se je danes odpravil v Italijo podpisat pogodbo o nakupu vojaškega transportnega letala C-27J Spartan. Gre za še eno v seriji pogodb za nesmiselne nabave orožja, ki jih namerava Tonin podpisati še pred koncem svojega mandata. Stroški teh nabav pa bodo bremenili vse prihodnje vlade in državni proračun še nadaljnjega pol desetletja. Gre za nakup letala na podlagi zakona o 780 milijonih za nabavo orožja, o katerem je bilo odločanje ljudem prepovedano, ker je vladajočo politika dobro vedela, da bi zakon, z letalom vred, na referendumu padel.
Letalo, ki ga kupuje Tonin, vladajoča koalicija skupaj z ministrstvom in generalštabom javnosti predstavlja kot dvonamensko letalo, ki ga država nujno potrebuje. Za opravičevanje njegovega nakupa so že lani začeli izkoriščati epidemijo covid-19 in pomanjkanje medicinske opreme, ki naj je ne bi mogli prepeljati v Slovenijo, ker naša država ni imela letala. V resnici pa je letalo namenjeno predvsem sodelovanju v ekspedicijskih korpusih NATO pakta v državah svetovne periferije, kjer Slovenska vojska po diktatu NATO pomaga uveljavljati geopolitične interese ZDA in drugih imperialnih velesil. Da letalo v resnici ne bo namenjeno prevozu cepiv, zaščiti in reševanju, ali kakršnikoli drugi civilni rabi, je januarja v svojem sporočilu za javnost priznalo tudi Ministrstvo za obrambo. Po njihovih lastnih besedah bo letalo namenjeno:
- »premiku sil SV na območje delovanja in z območja delovanja nazaj domov,
- zagotavljanju vzdržljivosti sil SV pri opravljanju nalog bojnega ali humanitarnega značaja in
- medicinski evakuaciji sil SV ter evakuaciji državljanov RS, vključno z reševanjem izoliranega osebja (angl. Personnel Recovery – PR)«.
Kako bo letalno uporabljeno, daje slutiti tudi to, kako je bilo uporabljeno v preteklosti letalo L-410 Turbolet. V svojem pisnem odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi z uporabo letala L-410 v preteklosti je Tonin zapisal:
»Od leta 2015 dve tretjini naleta porabilo za opravljanje prevoza potnikov in tovora za potrebe enot Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah, preostanek pa za lastno usposabljanje, prelete na servise v tujino, prevoze delegacij in izvajanje nalog zračne evakuacije«.
Slovenija novega letala ne potrebuje
Miha Kordiš: “Vojaško letalo je namenjeno zalaganju vojske na misijah NATO pakta, ki tam sploh ne bi smela biti. A minister Tonin se je odločil, da bo pred koncem mandata za tuje orožarje oplenil toliko proračuna, kolikor ga le lahko. Letalo C-27J Spartan naj bi stalo okoli 72 milijonov evrov, njegovo vzdrževanje pa naj bi po nekaterih strokovnih ocenah v naslednjih treh desetletjih lahko državo in njene prebivalce stalo še dodatnih 100 -150 milijonov evrov.”
Nakup letala Spartan je politično in vsebinsko zgrešen, saj se z njim ne krepijo obrambne sposobnosti Slovenske vojske, ampak njene ekspedicijske sposobnosti. Za nakupom letala stojijo interesi vojaško-industrijskega kompleksa, ki bo s tem in podobnimi nakupi profitiral, in interesi imperialnih velesil, ki sodelovanje Slovenske vojske v njihovih imperialnih eskapadah v t.i. tretjem svetu izrabljajo za prikazovanje teh operacij kot »multinacionalnih varnostnih prizadevanj mednarodne skupnosti«. Čeprav so to v resnici okupacije, kar se je letos zelo dobro videlo ob begu Nata iz Afganistana. Tem interesom služi Tonin, ki bo od gospodarjev v Washingtonu in Bruslju za rop 72 milijonov iz državnega proračuna za nakup tega letala gotovo dobil kakšno pohvalo več.
