Na današnji dan leta 1980 je umrl predsednik SFRJ, Josip Broz Tito. Z njegovo smrtjo se tudi simbolno začne dokončni razpad nekoč navdihujoče družbe, ki se v zadnjih desetletjih svojega obstoja ni zmogla soočiti s težavami, v katerih se je znašla. V takšnih pogojih ni bilo težko iskati grešnega kozla med pripadniki različnih nacij in odnose med njimi zaostrovati do točke, ki so se prevesili v etnične konflikte in pripeljali do krvavega razpada, ki mu sledijo desetletja neoliberalne tranzicije.
Prav tako na današnji dan leta 1919 se je začela zgodba o Rdečem Dunaju, že 99 let trajajoči vladavini naprednih sil v dunajskem mestnem svetu, ki sta jo nasilno prekinila zgolj obdobje diktature in priključitev Tretjemu rajhu. Rdeči Dunaj, v katerem so živeli tudi Tito in mnoga druga znana imena 20. stoletja, je predstavljal izbruh delavskega in intelektualnega nemira v srcu pravkar umrle monarhije. Kar so na lokalni ravni zastavili takrat, velja že celo stoletje: sistematična stanovanjska in urbanistična politika ter vlaganje v javni prevoz in storitve, po zaslugi katerih je Dunaj še danes na vrhovih lestvic, ko gre za kvaliteto bivanja.
Jutri pa bomo pričakali še 200-obletnico rojstva človeka, ki pomembno povezuje jugoslovansko, dunajsko in tisoče drugih zgodb, med njimi tudi našo: leta 1818 se v nemškem Trieru rodi Karl Marx. Čeprav bi o njegovem intelektualnem in političnem doprinosu k razumevanju človeške družbe lahko napisali mnogo, pa je najpomembnejši nauk sila preprost. Zgodovina človeške družbe je zgodovina družbenih in političnih bojev. Ne glede na to, kako samoumeven in nespremenljiv se je moral kdaj zdeti svet, se je čisto vsakič doslej izkazal za minljivega in se skozi boj izoblikoval v nekaj novega.
Enako velja za naš čas. Na nas pa je, da poskrbimo, da se spremeni na bolje.
