Ljubljana, 06. 11. 2014
Odbor za finance in monetarno politiko državnega zbora je danes obravnaval predlog sklepa Združene levice, s katerim bi prenehal veljati sklep o soglasju k odtujitvi naložb RS, ki ga je DZ sprejel v prejšnjem sklicu, 21. junija 2013. S tem bi prenehala veljati pravna podlaga za prodajo Telekoma Slovenije in NKBM.
SMC je na volitvah zmagal z obljubo, da ne bo razprodaje strateških podjetij – Telekoma –, in nasploh nenadzorovane privatizacije. Danes je podprl nadaljevanje netransparentne privatizacije. NSi in SDS sta pred dobrim letom glasovala proti sklepu glede prodaje, ker da ni bilo podanih utemeljitev in kriterijev za prodajo. Danes se to ni spremenilo, a vendar so bili proti. Čeprav so v DeSUS-u proti privatizacijski strateških podjetji, danes niso imeli zadržkov in so podprli nadaljevanje privatizacijskih procesov in prodajo Telekoma. Poleg člana odbora in predlagatelja sklepa iz Združene levice, Luke Mesca, je sklep podprl le Franc Križanič, ki pa s svojimi stališči v SD očitno ostaja osamljen.
Poslanske skupine, ki so glasovale proti sprejetju predlaganega sklepa, in vlada niso podale nobenega utemeljenega razloga za prodajo strateških podjetij. Edini argument, ki ga imajo, je, da razprodaje v tem trenutku ni mogoče preprečiti, ker naj bi jo zahtevale javnofinančne razmere in zaveze, dane Evropski uniji.
Združena levica je s tem sklepom poskušala uveljaviti voljo večine državljanov, ki nasprotujejo razprodaji premoženja, ki ga država upravlja v njihovem imenu. Zaradi izgube fiskalne in monetarne samostojnosti je kriza v Sloveniji globlja in daljša kot v drugih tranzicijskih državah. Strateška podjetja v državni lasti so eden od zadnjih vzvodov za vodenje razvojne politike v interesu državljanov. Izkušnje držav iz soseščine kažejo, da bi s splošno privatizacijo in drugimi strukturnimi reformami v interesu kapitala zapravili glavno kvaliteto naše družbe – kakovost življenja, po kateri Slovenija za zdaj še prekaša ne le vse tranzicijske, ampak tudi južnoevropske države.
V Združeni levici poudarjamo, da je Slovenija več kot sposobna izpolnjevati svoje tekoče in dolžniške obveznosti, kar jasno kaže tudi zadnja napoved EK. Za letos napoveduje 2,4-odstotno rast, ki je med najvišjimi v Evro območju. Slovenija bo tudi v prihodnje »proizvajala več, kot porabi«, kar se odraža v vztrajno visokem presežku tekočega računa plačilne bilance, nezadolženosti prebivalstva in visoki stopnji varčevanja. Slovenija je visoko solventna, zato ne potrebuje likvidacijske razprodaje premoženja državljanov.
Noben pravno zavezujoč dokument ne zahteva privatizacije državnega premoženja. Slovenija se je sicer obvezala, da bo postopno zmanjšala javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, ni pa se zavezala, da bo te cilje dosegla s prihodki od prodaje državnih podjetij. Vse ostale zaveze in priporočila izhajajo iz popolnoma nerazumne opredelitve, da stanje slovenskega gospodarstva, ki predstavlja le 3,6 promila BDP-ja evrskega območja, ogroža delovanje ekonomske in monetarne unije. Sklepi, izpeljani iz takih predpostavk, nimajo ne logične ne pravne veljave.
Medtem, ko se v Sloveniji ukvarjamo z zniževanjem plač, zaostrovanjem izkoriščanja in zniževanjem socialnih pravic, v Skandinaviji uveljavljajo krajši delovni čas, bolj človečne delovne pogoje in resnično delavsko soupravljanje. Državna podjetja so lahko podlaga za to, da ta proces zaženemo tudi pri nas.
Združena levica
