Sporočilo za javnost: Stališča Združene levice do predloga rebalansa in dopolnila k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah

Pred koncem leta vlada nima več na voljo strukturnih ukrepov za lovljenje ciljnega proračunskega primanjkljaja, ki bo znašal 1,2 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zato se je odločila, da bo potrebne prihranke poiskala na posameznih ministrstvih. Ta bodo posledično prisiljena v krčenje porabe, Državni zbor pa naj bi uslišal prizadevanja vlade in potrdil predloge letošnjega proračuna, ki naj ne bi bistveno posegal v ekonomsko politiko.

Predlagani proračunski ukrepi so prijazni le na prvi pogled. Racionalizacija javnega sektorja, na področju investicij in materialnih stroškov ne prinaša nič dobrega. Prinaša le dodatno zmanjševanje sredstev za nekatere najšibkejše skupine (težje zaposljive, invalide, osebe brez zdravstvenega zavarovanja) in za prepotrebne investicije v zdravstvu in šolstvu. Nedopustno je, da je vlada poiskala rezerve na ministrstvu za zdravje (-10 %) in socialne zadeve (-5,8 %), ni pa jih našla na ministrstvu za obrambo (+ 1,7 %).

Ker gre rebalans proračuna v napačno smer ter povečuje neenakosti v premoženju in dohodku, v Združeni levici predlagamo dopolnilni ukrep k noveli Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-B). S predlaganim ukrepom bi se dolgoročno izboljšal javnofinančni položaj Slovenije in bi se preprečili družbeno, socialno in finančno škodljivi rezi v javni sektor.

Z letom 2013 je vlada uvedla nov davčni razred s 50-odstotno obdavčitvijo, ki pa ga postavlja tako visoko, da zajame le osebe z 12.692,81 bruto mesečnega dohodka ali 70.907,20 EUR neto letnega dohodka. Tak dohodek prejema morda 1 % zaposlenih v Sloveniji, letno pa po pavšalni oceni vlade prinese zgolj 16 milijonov prihodkov.

Kako absurdno visoka je ta meja, pove tudi podatek, da se v Avstriji 50-odstotna obdavčitev začne pri 60.000 evrih letne osnove, na Nizozemskem pa se 52-odstotna obdavčitev začne pri 55,991 skupnih neto dohodkih (torej ne le dohodkov od plač), pri čemer imata omenjeni državi skoraj dvakrat višji nominalni BDP na prebivalca, da o plačah ne govorimo.

Po drugi strani je bil minimalni dohodek (in z njim DSP) leta 2011 zmanjšan z 288,81 EUR na 260 EUR in zdaj valorizirano znaša komaj 269,20 EUR. Opozoriti velja, da je to komaj 70 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, izračunanih za leto 2009!

V Združeni levici zato predlagamo amandma zakona o spremembah ZUJF-a, s katerim bi se meja četrtega dohodninskega razreda spusti na 37.920,56 EUR neto letne osnove ali 5.988,62 bruto mesečnega dohodka. Z dodatno pridobljenimi sredstvi bo mogoče financirati naraščajoče potrebe po sredstvih za denarno socialno pomoč. Kljub zamrznitvi zneska minimalnega dohodka se namreč izplačila socialnih pomoči povečujejo: leta 2012 je bilo izplačanih za 140 mio EUR, leta 2013 za 153 mio EUR, letos je v predlogu rebalansa predvidenih kar 193 mio, stiske ljudi pa se še evidentno povečujejo.

V ZL poudarjamo, da se zaradi dodatne obdavčitve 2–3 odstotkov zaposlenih z najvišjimi plačami njihov življenjski standard in prihodnost odvisnih oseb ne bo v ničemer ogrožen, medtem ko je za prejemnike denarne socialne pomoči vsak dvig velikega pomena.

Združena levica

Ljubljana, 14.11.2014

Deli.