Napovedi za Slovenijo se izboljšujejo. Rast bo tudi letos in naslednje leto višja kot v povprečju EU in še posebej evrskega območja.
K rasti še vedno največ prispeva izvoz. BDP je realno gledano še vedno za 7,3 % nižji kot v času pregrevanja gospodarstva leta 2008. Toda izvoz je že leta 2012 presegel rekord iz leta 2008. Slovenija ima že od leta 2010 presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani dosegel 2,2 milijarde EUR, po napovedih UMAR-ja pa naj bi do leta 2017 narasel na dobrih 2,5 milijarde (6,3 BDP).
To postavlja na laž trditve, da je Slovenija premalo (stroškovno) konkurenčna. Slovenija – podjetja, banke, prebivalci in javni sektor – konstantno “ustvarijo več kot porabijo”. Javnofinančni primanjkljaj je posledica preteklih zablod (zniževanja davkov, zgrešene ekonomska politika predvsem dveh Janševih vlad), ne pa prevelike javne porabe. S pravično davčno politiko, ki bo obdavčila kapital, visoke dohodke in premoženje večje vrednosti ter pravilnim določanjem prioritet (zdravje, socialno varstvo, razvoj), bi lahko v Sloveniji v nekaj letih bistveno izboljšali socialne razmere in zajezili revščino.
To je alternativa mehaničnemu rezanju, h kateremu se je zavezala vlada v Nacionalnem reformnem programu s spreminjanjem začasnih varčevalnih ukrepov v trajne. To je tudi alternativa fiskalnemu pravilu, ki reže izdatke linearno, brez upoštevanja socialnih in razvojnih prioritet. In to je tudi alternativa odpravljanju primanjkljaja in zmanjševanju dolga, ki temelji samo na krčenju izdatkov.
V Ljubljani, 06.05.2015
Foto: Miha Fras/Mladina/Irwin
