Spletni monitor ukrepov

Levica je 25. 3. 2019 s strankami manjšinske vladne koalicije podpisala sporazum o sodelovanju v letu 2019 in s tem zagotovila nekatere pomembne korake na poti v bolj socialno, bolj solidarno in bolj pravično družbo. S podpisom sporazuma se Levica postavlja na čelo reševanja problemov, ki jih slovenska politika kljub drugačnim obljubam zadnjih 25 let ni uspela rešiti.

S sporazumom je Levica dobila podporo koalicijskih strank za 13 projektov, ki jih bo izvedla v letu 2019. Projekte lahko razdelimo v 4 sklope:

  • odpravljanje izkoriščanja s prekarnimi zaposlitvami,
  • zagotavljanje dostopa do ustreznih stanovanj,
  • pravična obdavčitev kapitala,
  • ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Dogovorjene rešitve so v izrazitem javnem interesu in interesu velike večine gospodarstva ter uživajo podporo velike večine prebivalk in prebivalcev Slovenije. Sporazum vsebuje jasne ukrepe in roke za njihov sprejem. Ker v Levici verjamemo v transparentno politiko, bomo na spletni strani levica.si ažurno objavljali informacije o statusu in napredku pri izvajanju dogovorjenih ukrepov. Trenutno stanje lahko vidite v spodnji tabeli.

 

V pripravi Predlagan V državnem zboru Končan
Omejitev agencijskega dela in zagotavljanje socialne varnosti agencijskim delavcem
Agencijsko delo, katerega obseg se v Sloveniji povečuje, predstavlja negotovo, nestabilno in nestalno obliko prekarnega dela, ki se velikokrat izrodi v množično kršenje osnovnih delavskih pravic. V Levici zato predlagamo postopno znižanje deleža agencijskih delavcev v podjetjih s sedanjih 25 % na 10 % in odpravo izjem, ki jih predvideva trenutna ureditev.

Agencijski delavci že tako prejemajo nizke plače; v obdobjih, ko jim agencija ni sposobna zagotoviti dela, pa so potisnjeni še globlje v revščino in negotovost. Zato za delavce, ki imajo z agencijo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, predlagamo minimalno nadomestilo v višini minimalne plače, ki ga napoteni delavec prejema v času, ko mu agencija ne zagotavlja dela.

Za delavce, ki imajo z agencijo sklenjeno pogodbo za določen čas, v primeru predčasnega prenehanja potrebe po delu do izteka pogodbe o zaposlitvi predlagamo nadomestilo v višini pogodbeno dogovorjene plače.

Rok za sprejetje: julij 2019

 
Ponovno zaposlovanje outsourcanih delavcev v javnem sektorju
Eden izmed nujnih ukrepov na področju zagotavljanja dostojnega dela in boja zoper prekarnost je tudi prepoved t. i. outsourcanja (zaposlovanja prek zunanjih izvajalcev) in ponovna zaposlitev vseh outsourcanih delavcev v javni upravi.

Obseg outsourcinga se skozi leta povečuje. Glavni argument zanj je stroškovna učinkovitost, a ta ne vzdrži resne presoje. Pretekle izkušnje na področju ponovnega neposrednega zaposlovanja delavcev (predvsem na področju čiščenja) so pokazale, da je strošek neposredne zaposlitve primerljiv s ceno, ki jo za storitev enakega dela ponuja pogodbeni izvajalec. Širše gledano praksa govori v prid neposrednim zaposlitvam. Država mora namreč upoštevati tudi družbene stroške – in ti so pri outsourcingu visoki. Izkoriščani in podplačani delavci pogosteje trpijo za poklicnimi boleznimi ter so v večji meri izpostavljeni stresu in izgorelosti, kar je velik strošek za družbo. Poleg tega so skupine delavcev, ki delo izvajajo za zunanjega izvajalca, praviloma v materialno slabšem položaju in pogosteje potrebujejo pomoč v obliki socialnih transferjev, kar pomeni, da je dejanska cena takšnega dela za proračun bistveno višja od tiste, ki jo za izvajanje storitve ponudi zasebni pogodbenik.

Z vidika zagotavljanja ustrezne ravni varovanja delavskih pravic in dostojnih delovnih pogojev torej tudi stroškovna presoja govori v prid neposrednim zaposlitvam. Dolgoletna praksa, uradno zaznane kršitve in posamezni medijsko izpostavljeni primeri na tem področju so namreč pokazali, da v zasebnih podjetjih, ki za javne naročnike izvajajo podporne storitve, kot so čiščenje, varovanje, upravljanje, postrežba ipd., prevladujejo slabi delovni pogoji, negativen odnos do dela in delavcev ter vrsta kršitev temeljnih delavskih pravic.
V Levici zato predlagamo, da se prepove outsourcanje delavcev (predvsem v čistilnih servisih, varnostnih agencijah in tehničnih službah …) in naročanje storitev pri zunanjih izvajalcih ter se zagotovi ponovna zaposlitev vseh outsourcanih delavcev v javni upravi.

Rok za sprejetje: november 2019
 
Ukinitev študentskih servisov in dvig štipendij
Čeprav ima po zakonu nalogo posredovanja študentskega dela Zavod RS za zaposlovanje, to delo v praksi opravlja peščica zasebnih študentskih servisov, ki preko koncesijske dajatve za posredovanje študentskega dela prejmejo približno 10 milijonov evrov na leto in ob tem ustvarjajo velike presežke. Zakonodaja že danes predvideva, da se v primeru posredovanja študentskega dela preko Zavoda ta delež namesto za koncesijsko dajatev študentskim servisom nameni neposredno v proračunski sklad za štipendije. Zato predlagamo ukinitev posredovanja študentskega dela s strani zasebnikov in prenos te funkcije na Zavod RS za zaposlovanje, kar bo sprostilo sredstva za dvig štipendij. Ravno prenizke štipendije in slab materialni položaj študentov sta razlog za prekomerno študentsko delo, ki negativno vpliva na študijski uspeh. Prenos na Zavod ni smiseln le zaradi dviga sredstev za štipendije, temveč tudi z vidika enotnega vodenja evidence študentskih del, kompetenc in znanj delavcev študentov, integracije z ostalimi storitvami Zavoda ter nadzora trga dela.

Rok za sprejetje: junij 2019
 
Ureditev plačil in pravic iz dela za delavce študente
Neto prejemek študenta za eno uro dela je nižji od prejemka, ki ga preračunano dobi oseba, ki dela za veljavno minimalno plačo. Torej je študentsko delo ovrednoteno nižje kot delo za minimalno plačo, čeprav gre za hiperfleksibilno in za delodajalce nadvse ugodno delo. Za dvig materialnega stanja študentskih delavcev ter kot ukrep proti socialnemu dampingu in izkoriščanju študentskega dela v prikritih delovnih razmerjih predlagamo dvig minimalne urne postavke za študentsko delo na raven, ki bo ustrezala prejemkom delavcev, zaposlenih za minimalno plačo. Predlagamo tudi spremenjen način usklajevanja minimalne urne postavke na način, da se ta ne bi več usklajevala z gibanjem povprečne plače v preteklem letu, temveč z gibanjem minimalne plače v tekočem letu. Ta je namreč določena po formuli, ki zagotavlja, da mora biti minimalna plača za 20 % višja od minimalnih življenjskih stroškov, ter se enkrat letno usklajuje tudi z inflacijo. Kot velja za redno zaposlene delavce, bomo tudi za študentske delavce predlagali povišanje plačila za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, med drugim za nedeljsko, nočno in praznično delo.

Rok za sprejetje: maj 2019
 
Ureditev bolniških za samozaposlene
V Levici predlagamo bolj pravično ureditev bolniških nadomestil za vse samozaposlene, ki ne zaposlujejo delavcev. Predlagamo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namesto od 31. dne bolniške odsotnosti kril bolniško nadomestilo za te samozaposlene od 4. dne odsotnosti. Tako bi vsaj deloma uredili status tistih, ki so v samozaposlitev prisiljeni zaradi prekarizacije trga delovne sile in pritiskov kapitala. Samozaposleni naj ne bi imeli delodajalca, zato lahko prejmejo bolniško nadomestilo, ki ga krije ZZZS, šele od 31. dne bolniške odsotnosti naprej. Pri samozaposlenih, ki ne zaposlujejo delavcev, gre pogosto za prikrita delovna razmerja in izigravanje delovne zakonodaje, ki pravi, da morajo tam, kjer obstajajo elementi delovnega razmerja, obstajati tudi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci preko prisilnih espejev znižujejo stroške dela, hkrati pa kratijo pravice zaposlenih. Z ureditvijo bolniškega nadomestila za omenjene samozaposlene se tej skupini ljudi ta pravica iz dela vrne. Gre za ukrep, ki prekarnim delavcem vrača specifično pravico, ki so jo zaradi pritiskov kapitala izgubili. Ob tem poudarjamo, da mora biti dolgoročni cilj odprava prekarnosti oziroma dosledno izvajanje delovnopravne zakonodaje.

Kot alternativni predlog predlagamo ureditev bolniških nadomestil za samozaposlene v kulturi. Ta predlog je dogovorjen v sporazumu o sodelovanju in je korak v pravo smer, a problematike ne rešuje celostno. Predlog bomo v tej obliki podali, če stranke na oblasti ne bodo podprle celostne rešitve za samozaposlene delavce.

Rok za sprejetje: april 2019
 
Ureditev položaja samozaposlenih v kulturi
Številni samozaposleni v kulturi so socialno ogroženi. V koalicijski sporazum smo zapisali: “Na področju samozaposlenih v kulturi je treba poskrbeti za zdravstveno varstvo z bolniškim dopustom vsaj od četrtega dne naprej, ukiniti je treba cenzus, okrepiti štipendijsko politiko, uvesti karierno dinamiko, zagotoviti ponovno vzpostavitev izjemnih pokojnin ter poskrbeti za vključevanje samozaposlenih v različne priložnosti skozi izvenproračunska sredstva.” Zato bomo v sodelovanju s civilno družbo pripravili spremembe ureditve statusa samozaposlenih v kulturi.

Rok za sprejetje: december 2019
 
Nepremičninsko posredovanje
Stroški nepremičninskega posredovanja v nebo še nadalje potiskajo že tako visoke cene nakupa in najema nepremičnin. Zato bomo omejili višino provizije pri posredovanju za najem nepremičnine na 4 % pogodbene vrednosti. S tem bomo višino provizij pri najemu močno znižali, hkrati pa ustvarili spodbudo za čim daljši čas oddaje nepremičnine. Ukinili bomo možnost delitve plačila provizije med kupca in prodajalca ter med najemnika in najemodajalca. Provizijo naj v celoti plača naročnik storitve nepremičninskega posredovanja. Poleg tega bomo omejili višino dejanskih stroškov, ki jih nepremičninska družba lahko zaračuna naročniku.

Rok za sprejetje: maj 2019
 
Prenos stanovanj in zemljišč s slabe banke na stanovanjski sklad
Po javno dostopnih podatkih v Sloveniji primanjkuje skoraj 10.000 javnih najemniških stanovanj. Razlog za to je tudi pomanjkanje ustrezne stanovanjske politike, na katero čakamo že 25 let. Med nujnimi ukrepi, ki jih je treba izvesti, sta povečanje fonda javnih najemniških stanovanj in pospešitev izgradnje novih stanovanj. V Levici zato predlagamo prenos vseh stanovanjskih stavb, stanovanjskih enot in zazidljivih zemljišč z DUTB na Stanovanjski sklad RS. S tem bi zagotovili povečanje fonda javnih najemniških stanovanj in skladu zagotovili ustrezna zemljišča za izgradnjo novih javnih najemniških stanovanj.

Rok za sprejetje: julij 2019
 
Omejitev višine in rasti najemnin
Najemnine v Sloveniji v zadnjih letih letijo v nebo. Zlasti v Ljubljani in v slovenski Istri dosegajo rekordne višine, po katerih si velika večina prebivalcev tržnega najema stanovanja ne more več privoščiti. Zato bomo po zgledih iz tujine zakonsko omejili višino tržnih najemnin in rast najemnin. Višino najemnine bomo vezali na vrednost nepremičnin, ugotovljeno na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Rok za sprejetje: september 2019
 
Omejitev negativnih posledic AirBnB na ceno najemnin in stanovanj
Kratkoročno oddajanje stanovanj preko spletnih platform niža število najemnih stanovanj na trgu in draži najemnine stanovanj, ki se oddajajo v dolgoročni najem. Poleg tega povzroča vse večjo gentrifikacijo in turistifikacijo naših mest. Zato bomo oddajanje stanovanj preko spletnih platform omejili zgolj na možnost oddaje stanovanja ali dela stanovanja, v katerem oseba, ki ga oddaja, tudi prebiva. Z doslednim uveljavljanjem nove in obstoječe zakonodaje s področja najemodajalstva ter z zaračunavanjem visokih kazni AirBnB baronom bomo na trgu sprostili večje število stanovanj, ki se trenutno oddajajo v kratkoročen najem, in s tem znižali ceno najemnin.

Rok za sprejetje: september 2019
 
Postopen dvig davka na dobiček na 22 % in uvedba minimalne petodstotne obdavčitve
Predlagamo spremembo 60. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb tako, da se vanj vključi postopen dvig nominalne davčne stopnje na stopnjo iz leta 2008, to je na 22 %. Leta 2020 je predviden dvig za eno odstotno točko na 20 %, leta 2021 na 21 % in leta 2022 na 22 %. Poleg tega predlagamo uvedbo minimalne efektivne davčne stopnje 5 %. Tako se omejuje davčno osnovo, do katere se lahko uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube, kar sta bili do sedaj najbolj pogosti metodi izigravanja plačila davkov s strani večjih podjetij. Na ta način bomo obremenili tiste zavezance, ki so do sedaj plačevali malo ali nič davka od dohodka.
Rešitev težave popravlja ravnovesje v korist večje enakosti med podjetji, tako da se breme porazdeli od spodaj navzgor, saj so srednja in manjša podjetja že sedaj plačevala bistveno višji davek od 5 %, s tem pa so bila vedno postavljena v podrejeni položaj v primerjavi z velikimi in mednarodnimi podjetji. Poleg tega s postopnim dvigovanjem davčne osnove gospodarstvu zagotovimo dovolj časa, da se ustrezno prilagodi na spremembo. Nenazadnje gre za ukrep, ki preprečuje izmikanje plačilu davkov in na dolgi rok vpliva na izboljšanje pobiranja javnih dajatev in davčno kulturo.

Rok za sprejetje: oktober 2019
 
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
V Levici zahtevamo ukinitev in prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako je bilo že v preteklosti, a so bila v tranziciji doplačila privatizirana. Dopolnilno zavarovanje ni solidarno tako kot obvezno, v okviru katerega so prispevki v linearni odvisnosti od dohodkov. Premije dopolnilnega zavarovanja so enake za vse, prav tako pa se ogromno denarja (med 40 in 60 milijonov letno) enostavno izgubi, ker ga kot stroške poberejo privatne zavarovalnice. O ukinitvi so razmišljale številne vlade, od Ropove do vlade Alenke Bratušek pa vlade Mira Cerarja v preteklem mandatu. Nobena tega ukrepa ni dejansko izvedla.

V Levici zagovarjamo ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja in njegovo nadomestitev s progresivno javno dajatvijo.

Rok za sprejetje: november 2019
 
Mašenje zakonodajnih lukenj, ki omogočajo privatizacijo zdravstva
Da bi preprečili dodatno privatizacijo javnega zdravstva, smo vložili novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero spreminjamo sedmi odstavek 53.c člena veljavnega zakona. S tem želimo preprečiti outsourcanje zdravstvenih storitev na zasebne izvajalce. Outsourcanje storitev ni ne solidarno ne legitimno, saj gre za denar Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma prispevke zavarovancev, ki so namenjeni javnim zdravstvenim zavodom. Z amandmajem smo predlagali, da se prenos storitev omeji na pogodbeni odnos med javnimi zdravstvenimi zavodi. Ob tem opozarjamo, da so možnost outsourcanja v zakon vnesli šele leta 2017 in prej ni obstajala.

Zdravstveni sistem se pospešeno privatizira. Na omenjeno zakonodajno luknjo smo v Levici opozarjali že ob sprejemanju novele Zakona o zdravstveni dejavnosti ZZDej-K leta 2017. Naša opozorila so bila preslišana, v letu 2018 pa je v javnost prišel prvi primer zlorabe zakona. Tako so v Splošni bolnišnici Celje pogodbeno prenesli storitev magnetne resonance na zasebnika. Mimo razpisov in mimo koncesij so enostavno podelili izvajanje dejavnosti privatniku, račun pa izstavili Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za odtekanje javnega denarja v zasebne žepe, kar je nesprejemljivo.

Rok za sprejetje: marec 2019