V Levici smo sprejeli vabilo na današnjo sejo sveta za nacionalno varnost, saj želimo v času zdravstvene in družbene krize delovati proaktivno ter čim bolj prispevati k izboljšanju razmer. A hkrati bomo opozarjali na pomanjkljive ali sporne vladne odločitve. Na današnjem svetu za nacionalno varnost (SNAV) je Luka Mesec predstavil predloge za izboljšanje soočanja s krizo – tako zdravstveno kot družbeno – v petih sklopih. Vse predloge smo oblikovali tudi kot uradne pobude vladi in ministrstvom.
Prvi sklop: Zaščita delavcev, ki so ostali na delovnih mestih
Včeraj so sindikati poročali, da številne delavke in številni delavci v proizvodnji, trgovinah, dostavi itd., še vedno delajo brez zadostne zaščitne opreme in brez možnosti uporabe razkužilnih sredstev. To je nesprejemljivo in neodgovorno. Vsi, ki v času epidemije hodijo v službo, bi morali imeti že zagotovljeno maksimalno možno zaščito. Delodajalci morajo zagotoviti varnost na delovnem mestu in zaščititi tako zaposlene kot stranke. Vlado pozivamo, da:
-
Ponovno razmisli, katere dejavnosti so v teh časih nujne in katere ne, ter sprejme ukrepe za ustavitev vseh nenujnih.
-
Naloži delodajalcem, da zaposlenim, ki hodijo na delo, nemudoma zagotovi primerno zaščito. Zdravje je na prvem mestu.
Drugi sklop: Pomoč samozaposlenim, enoosebnim espejem in prekarcem
V Sloveniji je 119.000 samozaposlenih in prekarnih delavcev. Med njimi so številni, ki so zaradi koronavirusa in gospodarskega krča ostali brez dela in dohodka. Vlada jih kljub številnim pozivom še vedno ni ustrezno zaščitila, kot so to naredile nekatere druge evropske države. Češka je samozaposlene do prvega julija oprostila plačevanja prispevkov, medtem ko skandinavske države samozaposlenim in prekarcem zagotavljajo različne oblike minimalne socialne varnosti. Podobno predlagamo tudi v Levici. Zato smo na vlado pravkar naslovili pobudo, da naj pri pripravi ukrepov upošteva socialni položaj prekarnih in samozaposlenih delavcev ter jih zaščiti s sprejetjem naslednjih ukrepov:
-
Vsem espejem, ki nimajo zaposlenih, se oprosti plačilo prispevkov za dobre tri mesece, in sicer do 1. 7. 2020, po naslednjem sistemu:
-
100-% oprostitev plačila prispevkov vseh espejev, ki bodo v letu 2020 zaslužili manj kot 20.000 evrov,
-
50-% oprostitev plačila prispevkov vseh espejev, ki bodo v letu 2020 zaslužili med 20.000 in 35.000 evri.
-
-
Samozaposlenim in prekarcem, ki so prejemali večino svojega dohodka prek espejev, avtorskih in podjemnih pogodb ali kot samozaposleni v kulturi, se med 1. 4. 2020 in 1. 7. 2020 dodeli možnost prejema mesečnih izrednih pomoči, in sicer v naslednjih višinah:
-
če so v preteklem mesecu zaslužili manj od neto minimalne plače, jim država nameni pomoč v obliki doplačila do neto minimalne plače (700 evrov neto),
-
če imajo oskrbovane družinske člane, naj jim država omogoči pomoč v višini otroškega dodatka v enakem znesku, kot če bi bila oseba prejemnik minimalne plače.
-
-
Delavcem študentom, ki so ostali brez dela, naj država omogoči, da zaprosijo za dodelitev izrednih štipendij v višini državnih štipendij med 1. 4. in 1. 7. 2020.
Tretji sklop: Reševanje stanovanjskih problemov
Zaradi gospodarskega krča se bodo prihodki gospodinjstev zmanjšali. Zato bodo ljudje, ki imajo hipotekarne kredite, v času trajanja krize bistveno bolj obremenjeni. Še huje bo za tiste, ki stanovanja najemajo. Najemnine ponekod po državi že zdaj znašajo 500 evrov in več za garsonjero. Posebej obremenjeni so študentje, ki npr. živijo v najemniških stanovanjih. Pogosto se preživljajo z delom v gostinstvu ali storitvenih dejavnostih, kar pomeni, da so bili zaradi gospodarskega krča lahko čez noč povsem ob prihodke. Prihrankov nimajo. Vlado pozivamo, naj obe skupini – tako najemnike kot tiste s hipotekarnimi krediti – zaščiti:
-
V času epidemije se po zgledu Italije zamrzne plačevanje hipotekarnih posojil ali se dinamika plačevanja ustrezno reprogramira,
-
V času epidemije se omeji višino najemnine na znesek, ki ga najemnik zmore plačevati, ali se v primeru izgube dohodka plačevanje popolnoma zamrzne (o čemer že razmišljajo v Kanadi in Veliki Britaniji).
-
V času epidemije naj se prepove vse deložacije, prisilne izselitve, odpovedi najemnih pogodb in izvrševanje izselitev zaradi zaključka najemnih pogodb iz vsake oblike nastanitve.
-
Vlada naj oprosti plačila stanarine vse študente in dijake, ki so zaradi zaprtja študentskih in dijaških domov ostali brez nastanitve.
Četrti sklop: Množično in sistematično testiranje
Potem ko so bili iz Kriznega štaba Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 izključeni predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je nova vlada Republike Slovenije spremenila pristop k spremljanju širjenja koronavirusa, ki je v nasprotju s smernicami WHO in v nasprotju z dobrimi praksami držav – Singapur, Kitajska, Južna Koreja -, ki se s krizo najbolje soočajo. Vlada Janeza Janše je uvedla novo metodologijo testiranja, po kateri se je zmanjšalo število testiranj, število okuženih pa se ugotavlja za nazaj na podlagi števila pacientov v intenzivni negi. To pomeni, da se obolelih, ki prebolevajo okužbo dihal, ne testira več. Obolele se testira šele, ko so zaradi resnosti okužbe hospitalizirani. Posledično je zaradi spremenjene diagnostike uradno število obolelih nižje kot po prej veljavni diagnostiki.
V Levici razumemo, da ima država finančne in kadrovske omejitve ter da število testov ni neomejeno. To pa ne more biti razlog, da se je odločila za podobno strategijo ugotavljanja števila okuženih z novim koronavirusom kot Italija, ki je bila pri zajezitvi koronavirusa najmanj uspešna. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije in dobre prakse nekaterih držav, ki kažejo pozitivne rezultate, izolacija in množično testiranje najbolj pripomoreta k omejevanju širjenja virusa. Le če vemo, kje je virus, se lahko proti njemu tudi učinkovito borimo.
Vladi zato predlagamo, naj:
-
Zagotovi dnevna testiranja zaposlenih, ki so v dnevnem stiku s strankami (npr. trgovcev, dostavljalcev ipd.).
-
Zagotovi brezplačno dnevno testiranje vseh, ki ne morejo ostati doma in so primorani vsak dan hoditi v službo ter se izpostavljati stikom z ljudmi.
-
Organizira dnevna testiranja zaposlenih v rizičnih institucijah, kot so npr. domovi za starejše. Tam že en sam okužen lahko sproži okužbo s smrtnimi žrtvami.
-
Omogoči testiranje vsem, ki so bili na kakršenkoli način v stiku z okuženimi, da se ugotovi, ali so bolni ali ne.
Peti sklop: Opustitev škodljivih proračunskih ukrepov
Vlada se je ob razglasitvi epidemije odločila, da potrebnih 400 mio evrov za boj proti epidemiji koronavirusa in odpravo posledic zbere z 30-% proporcionalnim zmanjšanjem izdatkov vseh proračunskih uporabnikov. V Levici ne nasprotujemo zagotavljanju čim večje količine denarnih sredstev, ki so potrebne za spopad z zdravstveno, gospodarsko in socialno krizo, ki je nastala zaradi koronavirusa. Vendar vlado opozarjamo, da proračunski rezi v času gospodarskega krča oziroma v pričakovanju recesije delujejo prociklično in kontraproduktivno: kar lahko razumemo kot drugi ZUJF. Leta 2012 so samo z varčevanjem na proračunskih uporabnikih – ministrstvih – privarčevali 600 mio evrov, ki so nato državo potegnili v recesijo. Tudi tokrat ne bo drugače, saj se nam bo gospodarski krč zgodil zaradi koronavirusa. Da vlada ob tem zateguje pasove še proračunskim uporabnikom – še posebej to velja, ker se izdatki krčijo na postavkah investicij -, je nesmiselno tako z gospodarskega kot razvojno-socialnega vidika. Zgodovina se ne sme ponoviti.
Danes skoraj vse države EU preusmerjajo svoja sredstva v reševanje krize, medtem ko Janez Janša napoveduje, da bo zategoval pasove. To je nesmiselno sploh v luči dejstva, da se Slovenija, če upoštevamo inflacijo, zadolžuje po negativnih obrestnih merah. V Levici zato vladi predlagamo, naj:
-
Ne zmanjša sredstev proračunskim uporabnikom za 400 milijonov evrov in naj vsakršne namere po novih varčevalnih ukrepih umakne, saj ti krize ne rešujejo, temveč jo poglabljajo.
-
Sredstva, potrebna za reševanje krize, zagotovi z izdajo državnih obveznic na domačem ali mednarodnih finančnih trgih – in to čimprej, saj je zaenkrat Slovenija še v območju negativnih obrestnih mer (ob upoštevani inflaciji). Z recesijo na obzorju se bodo lahko pogoji zadolževanja zelo hitro poslabšali.
