Mineva več kot osem mesecev od nastopa nove vlade, to pa pomeni tudi več kot osem mesecev popolne finančne in programske blokade slovenskega filma. Kriza, ki jo povzročala pandemija covida-19, je močno prizadela sektor filmske in avdiovizualne industrije, kar se odraža v izpadu dohodka zaposlenih v sektorju v celotni Evropi. Problematične razmere so mnoge države spodbudile v povečanje finančnih sredstev, namenjenih filmskemu in avdiovizualnemu sektorju – a ne tudi Slovenije. Ta je namesto dodatne podpore filmski produkciji, film raje brez pojasnil blokirala. Sredstva za filmske projekte so zamrznjena, izplačil ni, transferje po novem potrjuje vlada, saj je film postal del načrta razvojnih programov, torej uvrščen med investicije.
Finančna blokada filmske produkcije v Sloveniji
Zaprtje dostopa do sredstev je popolnoma zaustavilo filmsko industrijo. Filmarji so že več mesecev brez dela in brez dohodkov, brez plačila od novembra 2020, niti za že opravljeno delo.[1] Trpijo tudi mednarodni projekti in sodelovanje s številnimi državami po Evropi, pri čemer nastaja ogromna kulturna in gospodarska škoda. Program za letošnje leto je kljub lani objavljenemu razpisu pod embargom, onemogočeni so vsi sklenjeni koprodukcijski dogovori in kandidature na mednarodnih razpisih. Zastoj je v temelju ogrozil filmsko produkcijo – od producentov, režiserjev, montažerjev, igralcev, scenaristov, kostumografov, maskerjev, tonskih in lučnih mojstrov, prevajalcev, skladateljev in drugih strokovnih pomoči, v veliki večini samozaposlenih v kulturi, torej iz kroga prekarnih zaposlitev – vse do distributerjev in mreže kinodvoran. Avdiovizualni sektor zaposluje preko 1400 ljudi, če k temu prištejemo še njihove družine, govorimo o tisočih ogroženih. V času, ko je celotni kulturni sektor, že tako na udaru zaradi zdravstvene krize, je situacija za že pred tem ohromljene in obubožane slovenske filmske ustvarjalce pogubna.
Pristojnost odločanja glede sofinanciranja filmske dejavnosti, razpisov, projektov, izdajanja odločb in sklepanja pogodb pripada javni agenciji Slovenski filmski center (SFC) in je zakonsko predpisana. Nosilni zakon, ki opredeljuje delo SFC je Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji (ZSFCJA). Po tem zakonu SFC sofinancira filmske projekte z javnimi razpisi, pri čemer upošteva Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Pri javnih razpisih in javnih pozivih mora upoštevati tudi Zakon o upravnem postopku (ZUP).
Z ustanovitvijo javne filmske agencije je država tej instituciji podelila vso avtonomijo, zdaj pa trenutna praksa sabotira zakon. Slovenski filmski center, ki je pri črpanju proračunskih sredstev odvisen od ministrstva za kulturo, se spopada s težavami, zaradi katerih ne more opravljati svojih nalog. Doslej so ministrstvu letno izdali zahtevke za izplačilo na razpisu izbranim projektom, zahtevke so na ministrstvu pregledali, potrdili in filmskemu centru odobrili namenska sredstva, ta pa jih je nato nakazal producentom. Ta praksa je do sedaj delovala utečeno, letos pa je nova vlada iz neznanega razloga subvencije za film spremenila v investicije. Posamezni filmski projekti so postali del načrta razvojnih programov, ki jih mora potrditi vlada.
Kategorija investicij za film pomeni, da je treba za vsak projekt pridobiti dokumentacijo identifikacije investicijskega projekta (DiiP), ki jo potrjuje ministrstvo za finance. Čeprav se za film relevantni zakoni in podzakonski akti niso spremenili, so morali investicijsko dokumentacijo za nazaj dokazovati tudi projekti, ki so bili sprejeti v sofinanciranje že pred leti in so svoje pogodbene obveznosti tudi že izpolnili.[2]
Stroka opozarja, da pri sofinanciranju filmov ne gre za investicijo, ampak za subvencijo oziroma dotacijo.[3] SFC ni niti investitor niti producent ali lastnik filma, ki ga sofinancira. Specifika filma je, da se se financira na podlagi shem državnih pomoči oziroma sheme de minimis, ki jo mora pri Evropski komisiji priglasiti pristojno ministrstvo za finance, skladno z zakonom o spremljanju državnih pomoči. V vsaki shemi je določeno, da gre v primeru sofinanciranja za nepovratna sredstva, ne za investicijo, zato nobena shema ne predvideva, da bi moral SFC za katerikoli sofinancirani projekt pripraviti investicijsko dokumentacijo oziroma ga umestiti v načrt razvojnih projektov. Ker je za odločanje o sofinanciranju projektov filmske in avdiovizualne dejavnosti pristojen SFC, ne pa ministrstvo za kulturo, je letos uvedena praksa v popolnem nasprotju z zakoni s področja javnih financ.
Kot da kategorizacija filmske umetnosti pod investicije še ne bi bila dovolj velik udarec, sedaj celo zgodbo blokira še vladna koalicija. Po več mesecih medresorskega usklajevanja investicijskih načrtov so zdaj filmski projekti obležali v vladnem predalu. Ni znano, kdaj bo skupaj predlaganih 31 filmskih projektov uvrščenih v načrt razvojnih programov in kdaj naj bi vlada sprejela odločitev. Medtem se kopičijo obresti premostitvenih kreditov in prekoračenih pogodbenih obveznosti do producentov, ki bodo morda morali začeti iskati pravico na sodišču.
Čakanje na plačilo za že opravljeno delo
Pod vprašajem so izplačila na podlagi v letih 2018 in 2019 že podpisanih pogodb med SFC in producenti, ki jih je za potrditev na vladi potrdilo tudi ministrstvo za kulturo. SFC je doslej uspel počrpati manj kot petino v proračunu dodeljenih sredstev za leto 2020. Stanje je posledica zastoja finančnih sredstev, ki jih je v proračunu za leti 2019 in 2020 sprejela prejšnja vlada, v rebalansu za leto 2020 pa potrdila sedanja.
Ministrstvo je že večkrat napovedalo izplačila zapadlih obveznosti, a blokada še vedno trdo stoji. Ker so se subvencije v slovenski film prelevile v investicije, morajo skozi dolg birokratski proces, od SFC, preko ministrstva za kulturo na ministrstvo za finance in od tam na sejo vlade. Na dnevni red vladne seje ga mora uvrstiti vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve. Predsednik odbora, v predalu katerega so obtičala filmska gradiva, pa je minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Naj opozorimo, da so pogoji za filmsko in avdiovizualno produkcijo v Sloveniji že tako ali tako izjemo slabi, stanje pa je bilo skrajno kritično še pred nastopom krize covid-19. Slovenski igrani film ima enega najnižjih proračunov v Evropi. Zaradi tega se ne snemajo zgodovinski, kostumski, filmi po literarni predlogi ali drugi zahtevnejši filmi, že 20 let ni bil posnet niti en celovečerni animirani film. Potrebno je razumeti, da je Slovenija pri financiranju filmske produkcije – zaradi majhnosti tržišča – odvisna od proračunskih sredstev.
Na poslansko vprašanje Luke Mesca ministru za kulturo, zakaj strada in uničuje slovenski film, je minister brezbrižno odgovoril:
»Mislim, da imajo filmarji pravzaprav, če je ta stvar pripeljala do tega absurdnega stanja kot je, torej jaz mislim, da naj oberejo, mislim še kakšno drugo pot, sodno pot, da bo se ta zadrega pravzaprav premostila in seveda šla v prid filmarjem. /…/ Naj pa filmarji seveda potegnejo vse poteze, ki so v njihovih rokah, tudi sodne, da bodo stvar seveda rešili.«[4]
Da gre z neizplačevanjem za kršitev vladavine prava, zdaj opozarjajo tudi evropski poslanci, med drugim evroposlanka Ljudmila Novak (EPP) opozarja, da Slovenija z zastojem javnega sofinanciranja filmov krši vladavino prava: »Ker kršimo vse pogodbe, ki so bile sklenjene, so poročila že romala v Evropski parlament.[5]
Pozivi filmskih ustvarjalcev
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je poslala pismo s pozivom odločevalcem že 24. septembra 2020, s katerim »želijo javnost ponovno obvestiti, politiko in državne institucije pa opomniti, da slovenska država domačim filmskim produkcijam že mesece dolguje izplačila na podlagi veljavnih pogodb. Delo je opravljeno, plačila ni. Ne gre zgolj za filmske ustvarjalce, pač pa za vrsto posameznikov, samostojnih podjetnikov, podjetij in celo občin, ki so pri projektih opravili pogodbeno delo.« Nato je Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev na poslance Državnega zbora naslovila poziv k odpravi blokade slovenske kinematografije, kjer opozarjajo na alarmantno stanje na filmskem področju, ki se zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev in tudi zaradi epidemije slabša iz dneva v dan.[6]
Na letošnjem okrnjenem Festivalu slovenskega filma so filmski delavci državo ponovno pozvali k izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, debirokratizaciji filmskega ustvarjanja in financiranja ter k povišanju sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov. Režiser Metod Pevec opozarja, da »ni mogoče zaobiti absurdnega birokratskega hrošča, ki je subvencije v slovenski film spremenil v investicije, s tem pa je vsak slovenski film postal podoben neki peti, tretji razvojni osi«. Miran Zupanič, pa bridko ugotavlja, da je slovenski film ustavil politični razred, ki že skoraj 30 let vodi državo: »Ne pozabimo, da je že prva vlada Lojzeta Peterleta ukinila Viba film, in dejansko so vsi po vrsti pripravljali pogoje, da je aktualna vlada zaprla pipo do konca.« Pravijo, da »niso delali režimsko servilnih filmov« in da bodo tudi v prihodnje »ostali avtorsko suvereni«.[7]
Odbor za kulturo je leta 2018 brez glasu proti sprejel sklep o povišanju sredstev za slovenski film na 11 milijonov evrov ob obravnavi točke »Finančna podhranjenost in ogroženost slovenskega filma, filmske produkcije ter odhajanja filmskih ustvarjalk in ustvarjalcev v tujino.« Soglasno sprejeti sklep se glasi: »Odbor za kulturo poziva ministrstvo za kulturo, da sredstva za film s sorazmernimi letnimi povečanji do leta 2022 dosežejo 11 milijonov evrov, kot je bilo predvideno v Nacionalnem programu za kulturo 2014-17, sprejetim leta 2013.«
Za preživetje in revitalizacijo slovenskega filma je potrebna takojšnja realizacija sklepa Odbora za kulturo iz leta 2018 ter sprostitev denarnega toka za programsko realizacijo, da bi SFC lahko izpolnjeval pogodbene obveznosti do producentov in da bi filmska in avdiovizualna produkcija preživela. Sprenevedanje pristojnih, zavlačevanje in izmikanje odgovornosti, s strani vodilnih političnih akterjev v državi je delavce v filmski industriji pahnilo v skrajno težke osebne okoliščine, ogrožena je eksistenca zaposlenih v sektorju in njihovih družin. Zaradi neodzivnosti vlade so filmarji pozvali evropsko komisarko in prosili za pomoč za odblokiranje financiranja slovenske nacionalne filmske produkcije.
Podporo slovenski filmski skupnosti je izrazilo več evropskih organizacij s področja avdiovizualne industrije, med njimi: Evropska koordinacija neodvisnih producentov (CEPI), Evropska filmska akademija (EFA), Klub evropskih producentov (EPC), Združenje evropskih filmskih režiserjev (FERA), Mednarodna zveza igralcev (FIA), Mednarodna zveza združenja filmskih producentov (FIAPF), Zveza scenaristov Evrope (FSE), Mednarodno združenja filmskih snemalcev (IMAGO) in Globalno združenje na področju medijev, zabavne industrije in umetnosti (UNI – MEI), Motovunski filmski festival in drugi. Podporo SFC je izrazila Zveza direktorjev evropskih filmskih agencij (EFAD), katere direktor Luis Chaby Vaz, poudarja, da je SFC pomemben soustvarjalec evropskega filma in koprodukcij. Izrazil je upanje, da »se bo rešitev našla v najkrajšem možnem času.«[8] 12. novembra 2020 je tudi skupina poslank in poslancev Evropskega parlamenta na evropsko komisarko za razvoj, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Marijo Gabriel naslovila pismo na temo problematike stanja v slovenski filmski industriji. Evroposlanci so komisarko pozvali k pomoči za odblokiranje financiranja slovenske nacionalne filmske produkcije.
Kljub številnim pozivom vlada še naprej blokira sredstva, ki so znotraj proračuna Republike Slovenije namenjena Slovenskemu filmskemu centru (SFC). V Levici izražamo resno zaskrbljenost nad ohromljenostjo slovenske filmske krajine. Zastoj je ogrozil sam obstoj filmske produkcijo. SFC je treba omogočiti, da v celoti izvaja svoje zakonske obveze in naloge ter dejavno podpira slovenski film in avdiovizualno industrijo. Zaščititi je treba filmske ustvarjalce in ustvarjalke, omogočiti delo in pošteno plačilo. Zaradi vseh navedenih razlogov v poslanski skupini Levica predlagamo Odboru za kulturo sprejem naslednjih sklepov:
Predlog sklepov:
- Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije, naj nemudoma odpravita zastoj izplačil javni agenciji Slovenski filmski center in sprostita denarni tok že dodeljenih proračunskih sredstev za filmsko in avdiovizualno produkcijo, ki bo javni agenciji Slovenski filmski center omogočil izvrševanje zakonsko predpisanih nalog in pogodbenih obveznosti do filmskih ustvarjalcev.
- Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije k takojšnji realizaciji sklepa 3. nujne seje Odbora za kulturo, z dne 13. novembra 2018, da sredstva za film s sorazmernimi letnimi povečanji do leta 2022 dosežejo 11 milijonov evrov
