V Levici nasprotujemo privatizaciji podjetji v državni lasti. Že vrsto let opozarjamo na problematičnost tako imenovanih privatizacijskih procesov, katerih žrtev so največje slovenske sistemske banke, nosilci strateške infrastrukture ter pomembni regijski zaposlovalci. Da bi razkrili številne škodljive učinke, ki jih jih prinaša nepremišljena privatizacije, in da bi se začeli o njih pogovarjati in jih reševati, smo danes sklicali nujno sejo Odbora za finance. Primeri Gorenja, NKBM ali Adrie Airways kažejo, da privatizacija povzroča vedno večjo centralizacijo upravnih dejavnosti, medtem ko na obrobju pa povzroča socialno degradacijo, izgubo delovnih mest in pustošenje bančne infrastrukture. Zato tudi vladi predlagamo, da pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije treh največjih slovenskih bank (NLB, NKBM in Abanke) in privatizacije podjetji na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah ter pripravi načrte za sanacijo škodljivih učinkov privatizacije, s prednostno obravnavo gospodarsko in socialno najbolj občutljivih regij.
Primer: Gorenje
Lastnik velenjskega Gorenja, Kitajska družba Hisense, v letošnjem letu načrtuje odpustitev 176 delavcev. 190 delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas, so pogodbe že potekle z 31. januarjem 2020, 47 delavcev pa je šlo na čakanje pred upokojitvijo. Poleg tega kitajski lastnik na ravni družbe Hisense Gorenje Europe (HGE) napoveduje še dodatno »optimizacijo proizvodnje« in »reorganizacijo delovnih mest«, kar so zgolj evfemizmi za nadaljnje množično odpuščanje. V teku je tudi selitev proizvodnje na zunanje izvajalce: varnostnike in klicne centre so že »outsourcali«, trenutno pa se dogovarjajo tudi o »outsourcanju« čistilnih servisov.
V Levici smo od vsega začetka opozarjali, da prevzemnik, ki ga je Cerarjeva vlada ignorantsko prikazovala kot rešitelja velenjske skupine, v posel ne vstopa iz dobrodelnih vzgibov, ampak z enim samim namenom – povečanjem dobičkov. Kot kaže pa domnevni rešitelj Gorenja ne bo le grobar njegovih delavcev, temveč bo prispeval tudi k nadaljnji gospodarski in socialni degradaciji Savinjske regije. Uprava Gorenja bo namreč po novem postala del predstavništva Hisense Gorenje Europe (HGE), ki se je formalno že preselil v Ljubljano. S tem se vzpostavlja tipična delitev dela ne središče in obrobje: upravne dejavnosti z dobro plačanimi službami za visoko-kvalificirane kadre se selijo v Ljubljano, s čimer prihaja do centralizacije upravne gospodarske dejavnosti, na obrobju pa ostaja le še proizvodnja, ki temelji na intenzivnem izkoriščanju poceni delovne sile. Primer Gorenja dokazuje, da privatizacija pomembnih državnih podjetij s poslovnimi obrati na obrobju, poglablja neenakomerni gospodarski razvoj med središčem in obrobjem.
Primer: banke
Zaposlenim v privatiziranih bankah se ne godi veliko bolje. Spomnimo, da je Cerarjeva vlada leta 2016 Novo kreditno banko Maribor (NKBM), prodala plenilskemu skladu Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).
V Levici smo tudi v tem primeru od vsega začetka opozarjali, da skladov kot je Appolo ne zanimajo strateško premišljene, dolgoročne naložbe v slovenski bančni sistem, temveč agresivno izčrpavanje bank z namenom hitrega doseganja višjih donosov. Končni cilj pa je ogromna provizija, ki si jo sklad obeta od prodaje bank drugim lastnikom. “Po prevzemu lastništva NKBM je Appolo nemudoma začel z »optimizacijo« poslovanja in v pičlega pol leta odpustil 14% vseh zaposlenih, kar je okrog 240 ljudi. Leta 2017 je NKBM zaprl 9 poslovalnic na podeželju,” je opozoril poslanec Prmož Siter.
Sklad Apollo, kateremu je Šarčeva vlada lani nespametno prodala še Abanko, je postal eden od največjih akterjev na slovenskem bančnem trgu. Tega v končni instanci zanima visoka kupnina od prodaje banke, katero bo lažje dosegel z nadaljnjo centralizacijo poslovanja: s prodajo pa bo iztržil več, če bo večino poslovanja banke prestavil v mestna središča ter se znebil nerentabilnih poslovalnic in bankomatov na gospodarsko podrazvitem in redko poseljenem podeželju.
Enako strategijo je v postopku privatizacije ubrala tudi NLB, od katere je kar Evropska Komisija zahtevala zaprtje 15 poslovalnic v zameno za odobritev državne pomoči. Po tem, ko so kot domine padle NLB-jeve poslovalnice in bankomati, je na podeželju več 10 tisoč ljudi ostalo brez dostopa do osnovne bančne infrastrukture.
Kaj predlagamo
V Levici bomo od vlade, ki opravlja tekoče posle, na odboru za finance zahtevali dvoje: 1) da opravi evalvacijo učinkov privatizacije največjih slovenskih bank in privatiziranih podjetji na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah; 2) da na podlagi opravljenih evalvacij, pripravi ukrepe za sanacijo škodljivih učinkov privatizacije in pri tem prednostno obravnava gospodarsko in socialno najbolj občutljive regije, ter pripravi nabor ukrepov, ki bodo preprečili nadaljnjo škodljivo privatizacijo podjetij in bank v državni lasti.
Na nujni seji odbora bomo predlagali (sklepe), da Vlada RS:
- pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije treh največjih slovenskih bank (NLB, NKBM in Abanke) na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah, v katerih te banke opravljajo oziroma so opravljale svojo gospodarsko dejavnost, vključno z analizo dostopnosti posameznikov do osnovne bančne infrastrukture (zlasti poslovalnic in bankomatov).
- pripravi celovito evalvacijo učinkov prodaje vseh podjetij, ki so v zadnjih desetih letih iz posrednega ali neposrednega večinskega lastništva Republike Slovenije prešla v večinsko lastništvo zasebnih ali tujih državnih lastnikov na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah, v katerih ta podjetja opravljajo oziroma so opravljala gospodarsko (administrativno in proizvodno) dejavnost.
- pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije vseh podjetij in bank v zadnjih desetih letih na reorganizacijo proizvodnih in administrativnih dejavnosti, s poudarkom na vplivu na število, delovne obremenitve in pravice zaposlenih, na geografsko relokacijo proizvodnih in administrativnih dejavnosti ter prenos gospodarskih aktivnosti na zunanje izvajalce;
- na podlagi opravljenih evalvacij, pripravi ukrepe za sanacijo škodljivih učinkov privatizacije, s prednostno obravnavo gospodarsko in socialno najbolj občutljivih regij, ter ukrepe, ki bodo efektivno preprečili nadaljnjo škodljivo privatizacijo podjetij in bank v državni lasti.
