V Levici napovedujemo sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) o vladni davčni reformi, ki bo na račun davčnih odpustkov kapitalu in najbolje plačanim v državi povzročila milijardno luknjo v državnem proračunu, zdravstveni in pokojninski blagajni. Predlagani dvig splošne olajšave bo dodatno napihnil neto plače zaposlenih z najvišjimi dohodki, medtem ko bodo delavci z nizkimi plačami dobili le drobiž. Znižanje davčne stopnje za najvišji dohodninski razred pa bo koristilo izključno ozkemu krogu 4.300 izbrancev iz elitne kaste menedžerjev in najbolje plačanih zdravnikov ter odvetnikov v državi. Tudi znižanje davkov na kapitalske dohodke ter dohodke iz oddajanja premoženja v najem je pisano na kožo najpremožnejšim lastnikom kapitala, zlasti nepremičninskim baronom, ki služijo z oddajo stanovanj in poslovnih prostorov. Predlagana davčna reforma ni nič drugega kot obsežna redistribucija bogastva od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga bo vlada podarila bogatim, bo namreč cent manj za razvoj javne infrastrukture in socialne države, ki mora poskrbeti za vse enako, ne glede na debelino denarnice.
Po antisocialni kapici novi davčni odpustki za najbolje plačane
Vlada Janeza Janše je v parlamentarno proceduro pred kratkim poslala Zakon o debirokratizaciji, v katerega je vrnila uvedbo tako imenovane “socialne kapice” pri bruto plačah nad 6.000 EUR. S tem je poskrbela, da bo 1 % najbolje plačanih v državi (gre za 13.000 ljudi) prispevke za zdravstvo in pokojnine plačevalo po nižjih stopnjah kot delavke na minimalnih ali povprečnih plačah. Zaradi tega ukrepa bo pokojninska blagajna izgubila 120 milijonov EUR, zdravstvena blagajna pa 70 milijonov EUR. Zdaj pa vlada predlaga še dodatne davčne odpustke za najbogatejše. Predlagano znižanje stopnje najvišjega dohodninskega razreda iz 50 % na 45 % v bo služilo izključno dvigu neto plač 4.300 oziroma 0,3% zavezancem z najvišjimi plačami v državi. Prav ti pa bodo imeli tudi največ koristi od predlaganega dviga splošne dohodninske olajšave in sprememb dohodninske lestvice.
Splošna olajšava se bo naslednje leto iz sedanjih 3.500 EUR dvignila na 4.500 EUR, do leta 2024 pa naj bi se dvignila na 7.500 EUR. Na prvi pogled gre za všečen ukrep, ki bo koristil vsem davčnih zavezancem. Toda gre za izrazito nepravičen ukrep, od katerega bodo daleč največ dobili zaposleni z najvišjimi plačami, daleč najmanj pa tisti z najnižjimi. Najslabše plačani delavci, ki mesečno zaslužijo 850 EUR bruto ali manj, ne bodo dobili niti centa. Delavcu z 1000 EUR bruto plače se bo zaradi dviga splošne olajšave neto plača čez 3 leta dvignila za 53 EUR, menedžerju z 20.000 EUR bruto plače pa kar za 167 EUR. Če pa upoštevamo še učinka znižanja stopnje najvišjega dohodninskega razreda in antisocialne kapice, ki delavcu ne bosta prinesla niti centa, pa se bo menedžerju neto mesečna plača dvignila kar za 2.161 EUR.
Logika vladnih ukrepov je enostavna: eliti najbogatejših direktorjev, zdravnikov in predsednikov uprave, ki imajo vsega dovolj, želijo dati še več. Da bi se ubranili pred očitki, da ob tem zanemarjajo delovne ljudi z najnižjimi plačami, pa tudi tem podarijo drobiž. Pri tem seveda zamolčijo, da je vsak cent, ki ga podarijo bogatim, cent manj za razvojno infrastrukturo in socialno državo. Davki in socialni prispevki za državljane niso zgolj strošek, temveč prispevajo k blaginji vseh: v obliki pokojnin in zdravstvene oskrbe, pa tudi otroških dodatkov, nadomestil za brezposelnost in porodniških dopustov, se vračajo k državljanom. Z njimi se zagotavlja socialna varnost za vse. V državah, kjer je obremenitev plač z davki in prispevki občutno nižja, pa tudi socialna varnost ni več univerzalna pravica, temveč le še privilegij najpremožnejših.
Davčni odpustki za lastnike kapitala in nepremičninske barone
Vlada predlaga tudi znižanje davkov na pasivne vire dohodka: stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala bo s 27,5 % padla na 25 % ter od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 % na 15 %. Običajni ljudje od tega ukrepa ne bodo imeli praktično nobenih koristi. Velika večina zavezancev, ki prejema dohodke pod 4.000 EUR bruto, namreč v povprečju zgolj 1 % svojih dohodkov prejme iz pasivnih virov, preostalih 99 % njihovega dohodka pa izhaja iz dela. Povsem drugačno pa je to razmerje pri najbogatejših. Dobrih 1.000 prebivalcev Slovenije večino svojih dohodkov ne prejme od dela, ampak od dobičkov iz kapitala, obresti, dividend ali nepremičnin. Nižanje davkov na kapital in oddajanje nepremičnin je predvsem v interesu te vplivne peščice najbogatejših. Daleč največjih odpustkov bodo deležni nepremičninski baroni, ki služijo z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov. V Sloveniji okrog 40 zavezancev z oddajo nepremičnin zasluži več kot 150.000 EUR. Prav ti bodo v največji meri profitirali od predlaganega znižanja dohodnine za dohodka iz oddajanja premoženja. Bogatašu, ki na letni ravni z oddajo nepremičnin zasluži 200.000 EUR, se bo davek znižal kar za 25.000 EUR.
Zgrešena fiskalna politika Janševe vlade
Zaradi krize, povezane z epidemijo COVID-19, je lansko leto proračunski primanjkljaj znašal 3,5 milijarde EUR, neto javni dolg pa ja narasel za 5,8 milijard EUR. Iz proračuna je bilo treba za kritje primanjkljaja pokojninske blagajne zagotoviti 1,2 milijarde EUR. Če hočemo ohraniti javni pokojninski in zdravstveni sistem in druge stebre socialne države, bo zato treba zagotoviti nove davčne prilive, ki ne bodo bremenili najšibkejših, temveč premoženje bogatih in dobičke korporacij. A vlada Janeza Janše očitno stopa na drugačno pot. Pot, ki bo na račun davčnih odpustkov bogatim in kapitalu dodatno izčrpala državni proračun in dolgoročno osiromašila javno socialno in razvojno infrastrukturo celotne države. Skupni izpad državnega proračuna ter javne zdravstvene in pokojninske blagajne bo zaradi davčne reforme in uvedbe antisocialne kapice znašal kar milijardo EUR. Zaradi ogromnih izgub se bo morala vlada bodisi dodatno zadolžiti bodisi nadomestiti izpad s krčenjem proračunskih izdatkov, kar pomeni, da se bo skrčil tudi obseg socialne države. Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo zlasti najšibkejši državljani, to pomeni, da bo nazadnje prišlo do obsežne redistribucije premoženja od revnih k bogatim.
Izkušnje kažejo, da nižanje davkov za gospodarstvo kot celoto nimajo pozitivnih učinkov. Drastični davčni rezi, ki jih je v času gospodarskega pregrevanja v letih 2005-2007 izvedla prva vlada Janeza Janše, so v času krize slovensko gospodarstvo spravili na kolena: zaradi odprave davka na izplačane plače, zmanjšanja stopenj pri dohodnini ter odprave zgornje 50 % dohodninske stopnje, znižanja davka na dobiček iz 25 % na 20 % in uvedbe cedularne obdavčitve kapitalskih prihodkov, so proračuni po letu 2007 izgubili približno milijardo EUR na leto. Prav davčna reforma prve vlade Janeza Janše je bila eden glavnih vzrokov za poznejšo naglo rast zadolževanja. Učinek davčnih odpustkov, podeljenih v imenu »spodbujanja konkurenčnosti«, je bil nazadnje ravno nasproten. Sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in gospodarske rasti. Milijardni račun za davčne odpustke najpremožnejših so nazadnje plačali revni. Aktualna vlada jim namerava z novo davčno reformo izstaviti še en milijardni račun. V Levici bomo naredili vse, kar je v naši moči, da to preprečimo.
