Koalicija je glasovala proti sklepu Levice, s katerim bi Odbor za delo pozval pristojno ministrstvo, da v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in združenjem svetov delavcev pripravi ustrezne rešitve, ki bodo predstavnike delavcev učinkovito zaščitile pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Veljavna zakonodaja namreč dopušča vse bolj razširjeno prakso zastraševanja in odpuščanja delavskih predstavnikov, ki opozarjajo na nepravilnosti ali na kršenje delavskih pravic v posameznih podjetjih ali pa so aktivno vključeni v prizadevanja za uresničevanje delavskih interesov preko sindikatov oziroma svetov delavcev v podjetjih.
Predstavniki delavcev niso učinkovito zavarovani pred povračilnimi ukrepi delodajalcev
Slovenija je podpisnica Konvencije Mednarodne Organizacije dela št. 135, ki v svojem prvem členu jasno opredeljuje posebno varstvo predstavnikov delavcev v podjetju. Države podpisnice konvencije so dolžne z določitvijo konkretnih ukrepov določila konvencije ustrezno pravno implementirati. Posebno varstvo je utemeljeno prav v tem, da ne gre zgolj za zaposlene, ampak za njihove predstavnike, ki so zaradi narave njihovega dela upravičeni do posebnega varstva oziroma t. i. delovnopravne imunitete. Razbremenitev delavskih predstavnikov vsakršne bojazni pred povračilnimi ukrepi je namreč pogoj za učinkovito, zavzeto in pošteno opravljanje te funkcije. Praksa pa jasno kaže, da veljavna zakonodaja učinkovitega varstva delavskih predstavnikov ne zagotavlja.
Zakonodaja delodajalcem omogoča elegantno izmikanje namenom zakonskih določb na način krivdnega odpuščanja brez soglasja sindikatov ali sveta delavcev in brez predhodne objektivne presoje očitanih kršitev. Kot orodje zastraševanja, onemogočanja in discipliniranja delavskih predstavnikov se uporablja tudi pisno opozorilo pred redno odpovedjo. Ta način pritiska na predstavnike delavcev je še posebej učinkovit, saj se na tovrstna opozorila delavec ne more nikakor pritožiti. Kapital je tako tožnik in sodnik hkrati. Delavski predstavnik, »obtožen« krivdnega kršenja delovnih obveznosti, pa je lahko povsem legalno postavljen pred vrata brez soglasja sindikata ali sveta delavcev.
Cilj kapitala je uničenje organiziranih elementov delavskega razreda
Posledica neučinkovitega varstva delavskih predstavnikov je ohromljeno delovanje delavskih predstavništev (sindikatov, svetov delavcev), ki so z odpustom njihovih velikokrat vodilnih in najbolj aktivnih predstavnikov za dalj časa obglavljena in onemogočena, preostali člani pa učinkovito zastrašeni in odvrnjeni od nadaljnjih aktivnosti. Gre za strategije kapitala, ki so jih izpilila posamezna poslovodstva podjetji, ki se dobro zavedajo, da je predstavnike delavcev moč ustrahovati z grožnjo izgube zaposlitve ali pa jih onemogočiti s krivdno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav ta ni utemeljena in navkljub temu, da bo delodajalec v kasnejšem in dolgotrajnem sodnem postopku poražen. Svoj namen – nevtralizirati delavske pritiske – je kapital s tem dosegel.
Na individualni ravni delavca so posledice lahko uničujoče, saj je delavec lahko odpuščen zgolj in samo zaradi zagovarjanja interesov svojih sodelavcev ali pozivanja k spoštovanju zakonsko določenih pravic in obveznosti. Takšni odpusti so naporni, dolgi sodni spori pa imajo za delavca izredne negativne psihološke, materialne, socialne in karierne posledice.
Država mora zaščititi šibkejšo stran
Država mora z ustrezno implementacijo omenjene konvencije ter bolj jasnimi ukrepi na tem področju zagotoviti dejansko varstvo delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Gre za namreč za sistemsko pomanjkljivost, ki počasi a vztrajno krha sindikalno delo in delavsko soupravljanje v podjetjih. Stališče Levice je, da morajo imeti delavski predstavniki pravico do objektivne presoje obstoja očitane jim kršitve preden je povračilni ukrep izvršen, ne pa da se o obstoju kršitev presoja šele po nastopu izgube zaposlitve. Sklep, ki smo ga predlagali pa je zgolj pozival ministrstvo, da skupaj s sindikati in združenjem svetov delavcev pripravi ustrezne rešitve, ki bi šle v tej smeri.
A tudi to je bilo očitno preveč. Koalicija se je odločila, da bo številčne, dobro dokumentirane, sodno dokazane in na odboru s strani sindikatov jasno prikazane primere povračilnih ukrepov še enkrat preučila, ne bo pa aktivno pristopila k spremembam, ki bi preprečili spodkopavanje sindikalnega dela in delavskega soupravljanja v podjetjih.
