Brez varstva sindikalistov delavske pravice ostanejo na papirju

Endre Mesaroš. Foto: Regional Obala

V zadnjih letih smo priča vse večjemu pritisku na sindikalno organiziranje in na delavsko soupravljanje ter oviranju uresničevanja teh delavskih pravic. Vse pogosteje prihaja do povračilnih ukrepov zoper najbolj aktivne sindikalne in voljene delavske predstavnike, ki opozarjajo na nepravilnosti v posameznih podjetjih in na kršenje delavskih pravic, ali pa so aktivno vključeni v prizadevanja za uresničevanje delavskih interesov preko sindikatov oziroma svetov delavcev v podjetjih. Pri tem nikakor ne gre za osamele primere, temveč za vse bolj razširjeno prakso vodstev podjetji, ki se zavedajo, da je predstavnike delavcev moč ustrahovati z grožnjo izgube zaposlitve. Zaradi pomanjkljivega varstva se povračilnih ukrepov poslužuje vse več delodajalcev.

Miha Kordiš: “Delodajalci z odpuščanjem delavskih predstavnikov obglavljajo delavsko organiziranje: najaktivnejših delavcev se znebijo, delovni kolektiv pa temeljito utišajo in zastrašijo.”

Delodajalec toži, delodajalec sodi

Temeljna pomanjkljivost veljavne ureditve je odsotnost načela objektivnosti pri ugotavljanju morebitne kršitve predpisov s strani delavskega predstavnika, preden je ta lahko utemeljeno odpuščen. To vodi v situacijo, kjer delodajalec nastopa kot tožnik in sodnik, združen v eni osebi. To ne zagotavlja »učinkovitega« varstva pred »vsemi« postopki odpusta oziroma pred »vsakim zanje škodljivim postopkom«, kot to zahteva konvencija Mednarodne organizacije dela št. 135, katere določbe so samo delno vključene v slovensko zakonodajo.

Miha Kordiš: “Zahtevamo, da je izvršitev odpusta delavskega predstavnika možna le, če kršitev nesporno ugotovi sodišče. Le tako se je namreč mogoče izogniti temu, da je delodajalec tisti, ki ugotovi obstoj domnevne kršitve in njej tudi presoja.”

Varstvo mora biti preventivno

Sedanja praksa, ki “za nazaj” ugotavlja upravičenost odpuščanj predstavnikov delavcev, je z vidika varstva predstavnikov delavcev popolnoma nesprejemljiva. Tudi če se kasneje izkaže, da je bila odpustitev nezakonita, je njen namen dosežen. Zato  je razveljavitev odpovedi »za nazaj«, po letih mučnega sodnega postopka, iz vidika varovanja delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalca popolnoma neučinkovito in irelevantno. Škoda na področju osebnega in kariernega življenja je v veliko primerih nepopravljiva, delavci pa se zaradi neutemeljenih odpovedi pogosto znajdejo tudi v materialni in socialni stiski, ki jo spremljajo tudi večletni sodni postopki. Prav tako na področju učinkovitega delavskega zastopništva je bila s povračilnim ukrepom škoda že storjena in se jo z denarnimi odškodninami ne da več popraviti.

Miha Kordiš: “Endre Mesaroš, voznik avtobusa pri podjetju Arriva, je dve leti nazaj opozarjal na slabo stanje voznega parka, nemogoče delavnike in slabe plače. Kmalu za tem je bil odpuščen, ker naj bi podjetju odtujil 90 centov. Letos je višje delovno in socialno sodišče odločilo, da je bila krivdna odpoved nezakonita. Čeprav uspešno je Mesaroš vrnitev na delo dosegel šele po 16 mesecih med katerimi je bil eksistenčno, kot je poudaril sam, odvisen izključno od dobre volje svojih bližnjih.”

Predlog Levice

V Levici smo danes na pobudo Zveze svobodnih sindikatov in Združenja svetov delavcev Slovenije vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na temo neučinkovitega varstva predstavnikov delavcev pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Na odboru bomo predlagali, da Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

  • pripravi poročilo o stanju varstva delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev inga v 30 dneh posreduje Državnemu zboru;
  • v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in združenjem svetov delavcev pripravi ustrezne rešitve, ki bodo predstavnike delavcev učinkovito zaščitile pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, kot to zahteva 1. člen Konvencije Mednarodne Organizacije dela št. 135 in jih v roku 90 dni posreduje v obravnavo Državnemu zboru.
Deli.