Ministrica Simona Kustec je lahko ponosna nase. Mesto v vladi so ji danes ubranili poslanci SDS, NSi, SMC, SNS in DeSUS, od katerih smo lahko slišali:
- Da posledice zaprtja šol niso tako hude, ker učenci itak niso imeli enakih možnosti tudi pred epidemijo.
- Da so ponekod nepremostljive težave staršev v času pouka na daljavo ubistvu primerljive s poletnimi počitnicami.
- Da so starše, učence in dijake k protestu za odprtje šol nagovorile politične stranke.
- Da za vladni fiasko pri omejevanju širitve virusa ni kriva vlada, ampak mirni protesti na prostem.
- Da so predmetniki javnih osnovnih šol prepredeni s kulturnomarksističnimi in LGBT-zarotami
- Da na nas prežijo razredi, polni albanskih učencev, nared za koloniziranje države.
- Da ljudje očitno nimajo hujših skrbi v življenju, kakor da poslušajo razpredanja o kongresih Svete alianse in premalo branih klenih slovenskih pisateljih.
Pasivnost, tišina in brezbrižnost, s katero je Simona Kustec danes spremljala “obrambe” svojega dela iz ust raznih grimsov, lisjakov in jelinčičev, je natanko tista pasivnost, tišina in brezbrižnost, ki je privedla do dolgih mesecev zaprtih šol in napadenih univerz.
In je tudi natanko tista pasivnost, tišina in brezbrižnost, kakršno lahko od ministrice pričakujemo še naprej.
