Načelo ločenosti države in verskih skupnosti je porušeno. Najštevilčnejša verska skupnost (RKC) ima v odnosu do države privilegiran politični in ekonomski položaj. Zato v Levici od vlade zahtevamo, da se verske skupnosti začnejo dosledno obravnavati v skladu z načelom ločenosti, ki je zapisano v 7. členu Ustave. V ta namen na vlado naslavljamo sedem zahtev.
Vsestransko privilegiran položaj RKC
Ločenost države in verskih skupnosti jasno zapoveduje Ustava Republike Slovenije. Kljub temu je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do erozije tega načela. V odnosu do države je najštevilčnejši verski skupnosti pri nas – RKC – uspelo s političnimi koncesijami, tako »levih« kot desnih, pridobiti privilegiran položaj.
Privilegiran položaj verske skupnosti RKC se kaže pri: a) financiranju zasebnih šol RKC s strani države, b) davčni obravnavi, c) zaposlovanju verskih uslužbencev v Slovenski vojski, d) financiranju prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev, e) udeležbi političnih funkcionarjev in uniformiranih predstavnikov vojske ter policije na obredih, s katerimi se ustvarja vtis, da je RKC državna cerkev.
Izvirni greh državnega financiranja RKC
Podlaga za državno financiranje verskih skupnosti je Zakon o verski svobodi, ki je nastal v času prve Janševe vlade.
Na podlagi tega zakona je RKC deležna daleč največjega financiranja s strani države med vsemi verskimi skupnostmi. Poleg tega so dodatnega financiranja deležne tudi številne pravne osebe, ki so povezane z RKC – Ministrstvo za izobraževanje je tako zasebnim šolam RKC samo v letu 2014 izplačalo čez 9 mio evrov. Še več določa tudi, da država sofinancira prispevke za socialno zavarovanje verskim uslužbencem.
Violeta Tomič: »Trenutno država za nekatere ljubeča mati, za druge pa hladna mačeha. Zato predlagamo, da vlada pripravi rešitve, ki bodo verske uslužbence postavile v enak položaj kot ostale državljane. Da bo cerkev plačevala davke in ne bo več priviligirana.«
Davčni odpustki za verske skupnosti
Čeprav verske skupnosti opravljajo številne storitve kot so pogrebi, poroke, obredi vstopa v versko skupnost in za te storitve obstaja (pol-formalni) cenik, od teh prihodkov ne plačujejo DDV. V teh primerih evidentno ne gre za prostovoljne prispevke, ampak za storitve, za katere bi morali biti izdani računi in plačane davščine. Samo v letu 2014 so verske skupnosti skupaj izkazale kar 20.518.443 evrov nepridobitnih in zato neobdavčenih prihodkov.
Prav tako verski uslužbenci plačujejo zelo nizko dohodnino. Trenutno je le-ta, glede na to, da je težko določiti višino njihovega dohodka, določena s pavšalom. Pavšali pa so določeni prenizko in nepravično v primerjavi z dohodninsko lestvico, ki velja za vse ostale državljane. Še posebej, ker ti dohodki večinoma nastajajo iz neobdavčenih storitev.
Violeta Tomič: “Država verskim skupnostim vsako leto podarja milijone evrov in kot da to še ne bi bilo dovolj jim ob tem daje še neupravičene davčne odpustke. Narobe svet.”
Klerikalizacija Slovenske vojske
Eden izmed najbolj perečih problemov z vidika načela ločenosti države in verskih skupnosti je vojaški vikariat. Ta naj bi zagotavljal duhovno oskrbo in s tem pravico do svobode vesti oziroma veroizpovedi, vendar sta pri uresničevanju te pravice prisotna dva večja problema. Prvič, vikariat ni versko pluralen, ampak je del RKC, dopolnjuje ga verski uslužbenec evangeličanske cerkve. In drugič, država oziroma njen integralni del – vojska – izgubi versko oziroma nazorsko nevtralnost. Predvsem je sporno zaposlovanje verskih uslužbencev v vojski.
RKC si prizadeva spet postati državna cerkev
S prirejanjem obredov poimenovanih po državnih praznikih si RKC namerno ustvarja videz državne cerkve, udeležba predstavnikov državnih organov in ustanov pa ta videz legitimira. Obredov se redno udeležujejo najvišji predstavniki države – v zadnjih letih so to predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar, uniformirani načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman, predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik Državnega sveta Andrej Bervar. Poleg tega so pri obredih sodelovali tudi predstavniki Enote za protokol ter predstavniki Slovenske vojske.
Violeta Tomič: “S tem se legitimira privilegiran položaj RKC, potrjuje se njene želje, da ima status uradne, državne cerkve. Ti politični funkcionarji so tam v uradni vlogi, kot politiki, ne kot pripadniki verskih skupnosti. To pritrjuje dejstvu o načrtnem rušenju ločenosti države in cerkve, ki pa gre na škodo javnega interesa in na škodo vseh državljank in državljanov.”
Sedem priporočil vladi
V Levici od vlade zahtevamo dosledno upoštevanje v Ustavi RS zapisanega načela ločitve države in verskih skupnosti. Zato na njo naslavljamo sedem zahtev:
- da verske skupnosti, posebej prevladujočo versko skupnost, Rimskokatoliško cerkev, dosledno obravnava v skladu z načelom ločenosti države in verskih skupnosti, ki je zapisano v 7. členu Ustave Republike Slovenije.
- da plačilo za verske storitve, za katere obstajajo (napol) formalni ceniki, obravnava kot transakcije, ki so predmet z zakonodajo predpisane obdavčitve.
- da pripravi spremembe Uredbe o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, s katerimi bodo pavšali za dohodninsko obdavčitev dvignjeni na primerno in socialno pravično raven;
- da pripravi zakonodajne spremembe, s katerimi se bo obseg financiranja delnega plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje verskih uslužbencev prilagodil tako, da bo upoštevano premoženjsko stanje verskih uslužbencev in verskih skupnosti;
- da pripravi zakonodajne rešitve, ki bodo odpravile zaposlovanje verskih uslužbencev v Slovenski vojski;
- da se predstavniki Vlade v sklopu uradnih funkcij vzdržijo udeleževanja verskih obredov, s katerimi prevladujoča verska skupnost – Rimskokatoliška cerkev – ustvarja vtis državne cerkve;
- da na verskih obredih ne sodelujejo uniformirani predstavniki Slovenske vojske ali Policije.