V Levici smo pripravili novelo zakona o gradnji drugega tira, s katero bi iz projekta izločili tuji kapital in zagotovili neodvisen nadzor nad izvedbo investicije. Cilj predlagane novele je, da se drugi tir zgradi po najnižji mogoči ceni. Izločitev madžarskega kapitala bo k temu prispevala zlasti s tem, da bodo odpadli vezani posli, ki bi prizadeli Slovenske železnice in Luko Koper. Naloga spremenjenega projektno finančnega sveta pa bosta izbira najboljših rešitev in preprečevanje nepotrebnih izdatkov. Če vlada in pobudniki referenduma sprejmejo naš predlog, referendum ne bo potreben.
Matej T. Vatovec: »Minister Gašperšič je zakon o drugem tiru predstavil z besedami, da ta zakon omogoča, da bo ‘železniška infrastruktura ostala v naših rokah’ in da zagotavlja ‘nadzorne mehanizme za transparentno izvedbo projekta’. – Nič od tega ni res in zato smo pred referendumom. To moramo šele vpisati v zakon. Če bo naša novela sprejeta, tudi referendum ne bo potreben.«
Ni nam treba žrtvovati strateške infrastrukture!
Po vladnem predlogu naj bi Madžarska za zgolj 200 mio EUR kapitalskega vložka postala polovična lastnica podjetja 2TDK. Po tem načrtu bi bila 45 let solastnica in soupravljavka drugega tira. Zato bi dobila tudi 4,5-odstotni donosa na kapital, ki ga bodo z novimi dajatvami deloma zagotavljali državni DARS, Slovenske železnice in Luka Koper, deloma pa kar državni proračun.
Sodelovanje Madžarske ni nikakršna pomoč, kot to skuša prikazati vlada, ampak zelo donosen posel – za Madžarsko. Madžarska bi za zgolj 200 mio EUR vložka dobila ne samo polovico dobička in vpliv na upravljanje naše strateške infrastrukture, ampak tudi donosne vezane posle. Med njimi je najbolj sporen dolgoročni najem (beri koncesija) pristaniških zmogljivosti v Kopru. Madžarska bi torej breme odplačevanja kreditov prevalila na naša državna podjetja in proračun, sama pa bi se polastila najdonosnejših poslov.
Matej T. Vatovec: “Zakon o drugem tiru jasno kaže, da Vlada RS na noben način ne želi urediti financiranja projekta, ki bi bil v korist prebivalk in prebivalcev Slovenije, torej v korist javnega. Raje bo tuji državi za 45 let dala v upravljanje strateško infrastrukturo in ji zagotovila 4,5-odstotni kapitalski donos, kar bo še dodatno podražilo končno ceno projekta.”
Vstop tujega kapitala ni samo škodljiv, je tudi povsem nepotreben!
Minister Gašperšič je svoj mandat začel z izjavo, da je drugi tir nepotreben in neizvedljiv, nato pa je iskal način, kako ga vnaprej privatizirati, po možnosti skupaj z Luko Koper. Zaradi interpelacije je sicer opustil zamisel o javno-zasebnem partnerstvu, ni pa opustil osnovnega cilja, ki ga poskuša doseči preko javno-javnega partnerstva z Madžarsko.
Vlada je sicer od začetka priznavala, da bo takšna izvedba dražja in težje izvedljiva. Izgovor za dražji način je našla v »zavezah do Evropske unije« glede zmanjševanja javnega dolga. Toda tudi ta izgovor ne drži. Dolg 2TDK bo obravnavan enako, ne glede na to, ali bo samo v večinski ali pa v stoodstotni lasti Slovenije. Poleg tega Sloveniji manjkajočih 200 mio EUR kapitala ni treba zagotoviti čez noč, ampak do vključno leta 2020. Ker sta rast BDP-ja in davčnih prihodkov presegli vsa predvidevanja, je jasno, da lahko Slovenija ta denar postopno zagotovi sama. Povedano drugače: Slovenija lahko ohrani drugi tir v svojih rokah, ne da bi se morala dodatno zadolžiti ali zarezati v druge sektorje in investicije.
Matej T. Vatovec: “Predvideno madžarsko sodelovanje ni nikakršna pomoč Sloveniji, ampak ambiciozen načrt za pridobitev velike premoženjske koristi in političnega vpliva. Zato od vlade zahtevamo, da iz projekta drugega tira izloči tuji kapital ter zagotovi znižanje stroškov financiranja izgradnje”.
Okrepiti moramo demokratični nadzor nad rabo denarja
Podjetje 2TDK bo razpolagalo z milijardo sredstev, poleg tega pa bo vsako leto od državnih podjetij in iz državnega proračuna prejelo najmanj 35 mio EUR. Investicijski načrt še vedno ni dokončan, vlada je šele v zadnjem trenutku predvidela možnost, da bi bili pomožni predori zgrajeni tako, da bi lahko skoznje pozneje zgradili še en tir. zaradi tega obstaja velika nevarnost, da se bo že tako drag projekt med gradnjo bistveno podražil.
Da bi preprečili ta scenarij, predlagamo, da se projektno finančni svet iz birokratskega organa, podrejenega ministru za infrastrukturo, spremeni v neodvisen strokovni organ, ki bo odgovarjal izključno državnemu zboru. Zato želimo predpisati jasna merila, po katerih bodo imenovani njegovi člani, pravico do imenovanja in razrešitve pa prenesti na državni zbor. Podjetje 2TDk bi moralo pred ključnimi odločitvami pridobiti soglasje projektno finančnega sveta, ta pa bi moral obvezno poročati državnemu zboru.
Matej T. Vatovec: ”Pripravljenost na sprejetje našega kompromisa pomeni iskreno željo po izgradnji drugega tira in skrbjo za davkoplačevalce. V nasprotnem primeru bosta tako koalicija kot desna opozicija pokazali, da jim gre zgolj za nabiranje političnih točk.«
