Referendum, ki ga ne bi smelo biti

 SPOROČILO ZA JAVNOST

Državni zbor je marca letos z veliko večino sprejel odločitev, da je diskriminacija v Republiki Sloveniji nedopustna in protiustavna. V Združeni levici smo namreč v svojem prizadevanju za svobodo in enakost v zakonodajni postopek vložili novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki zasleduje en sam cilj: dokončno in v celoti odpraviti protiustavno in sistemsko diskriminacijo istospolnih partnerjev. S sprejetjem novele smo poslanke in poslanci istospolnim parom v Sloveniji priznali vse temeljne socialne, ekonomske in pravne pravice, ki so bile pred tem neupravičeno rezervirane le za raznospolne pare. S sprejetjem zakona se je uveljavila enakost pred zakonom, ki je temeljno načelo slovenske ustave in ena izmed človekovih pravic.

Danes je Ustavno sodišče RS razveljavilo sklep Državnega zbora, s katerim je zavrnil razpis referenduma na podlagi 90. člena Ustave, ki jasno določa, da  referendumi o človekovih pravicah v Sloveniji niso več dopustni. Ustavno sodišče je tako odločilo, da lahko v Sloveniji o človekovih pravicah in enakosti vseh pred zakonom, odločamo na referendumu. 

Znašli smo se v izredno kontradiktorni situaciji. Ustavno sodišče je na eni strani že dvakrat odločilo, da je slovenski pravni red diskriminatoren do istospolno usmerjenih, na drugi strani pa je to isto ustavno sodišče že drugič dopustilo referendum o zakonu, ki to ugotovljeno protiustavnost odpravlja. Posebej zaskrbljujoče je, da je  ustavno sodišče tako pomembno odločitev sprejelo s preglasovanjem, torej s 5 glasovi za in 4 proti, kar 8 ustavnih sodnikov pa je podalo še ločeno mnenje. Kljub temu, da je ustavno sodišče v tem letu že večkrat sprejelo enotno in vsebinsko odločitev o pravicah enega samega posameznika, pa o veliko večji skupini posameznikov tudi tokrat ni zbralo poguma za vsebinsko opredelitev. Odločba namreč temelji na ozko formalističnih argumentih, za katere bo vsak, ki je prebral odločbo in ločena mnenja, zelo hitro ugotovil, da so izredno trhli. Prepričani smo, da si Ustavno sodišče, ko gre za odločanje o temeljnih človekovih pravicah ter o enakosti vseh pred zakonom, tega nikakor ne bi smelo privoščiti.

Ustavno sodišče tako s svojo odločbo sporoča le eno. Glasovanje na referendumu je možno o vseh z ustavo zagotovljenih pravicah, o katerih ustavno sodišče še ni odločalo. Pa tudi če gre za takšne zakone, glede katerih se ustavna presoja že več let valja po predalih Ustavnega sodišča, ustavni sodniki do danes niso zmogli o njih vsebinsko odločiti. Da je bil namen ustavodajalca pri spremembi 90. člena ravno nasproten, je za Ustavno sodišče RS popolnoma irelevantno, kar je jasno zapisano tudi v odločbi.

Sodišče, ki naj bi bilo glavni in najvišji branik človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se je z današnjo odločitvijo postavilo na stališče, da je na referendumu dopustno odločati o tem, ali naj bodo v Republiki Sloveniji vsi enaki pred zakonom ali ne, s tem pa tudi “povozilo” glavni namen spremembe 90. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah referendum ni dopusten. 

Čeprav hoče Slovenija biti moderna in napredna država in se s tem rada hvali, naše Ustavno sodišče tega nikakor ne dokazuje. Odločitve slovenskega ustavnega sodišča so v jasnem nasprotju z odločitvami  primerljivih tujih sodišč, ki so se v zadnjem obdobju odločno postavila v bran zagotavljanju enakih pravic vsem, ne glede na spolno usmerjenost. Če smo bili pred kratkim pozitivno presenečeni nad odločitvijo Ameriškega vrhovnega sodišča, ki je poroko opredelilo kot človekovo pravico, ki velja tudi za istospolne pare, pa se je naše Ustavno sodišče očitno odločilo, da je v nekaterih primerih o tem ali bomo dopustili diskriminacijo ali ne, celo dopustno odločati na referendumu. S takšno odločitvijo smo namesto priključitve državam, ki so sistemsko diskriminacijo istospolnih popolnoma odpravile, dobili še eno področje na katerem smo pogrnili v celoti.

Glede na to, da je Ustava jasna tako glede prepovedi diskriminacije in ravno tako glede tega, da o človekovih pravicah ni mogoče odločati na referendumu, smo nad odločitvijo ustavnega sodišča še toliko bolj presenečeni. Kljub  odločitvi ustavnega sodišča v Združeni levici ostajamo optimistični. Ker verjamemo, da je Slovenija napredna, demokratična in strpna družba, smo prepričani, da se bo to izrazilo tudi na referendumu. Vse svoje moči bomo usmerili v referendumsko kampanjo in referendum ter ustavnemu sodišču jasno sporočili, da diskriminacije v naši državi ne bomo dopustili, pa četudi je po mnenju ustavnega sodišča le-ta dopustna. Se pa bojimo, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo odprlo vrata tudi novemu valu homofobije, sovražnega govora in nestrpnosti, ki bodo prisotni skozi celotno referendumsko kampanjo.

Poleg trhlega argumenta, na katerem stoji odločitev Ustavnega sodišča RS, je nekoliko nenavadna tudi časovnica odločanja. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo pred skoraj mesecem dni, odločitev pa so sporočili ravno v trenutku, ko smo priča vse večji ksenofobiji in uporabi sovražnega govora, usmerjenega zoper begunce. Najvišji branik človekovih pravic v državi je dopustil, da se bodo skozi referendumsko kampanjo na stežaj odprla vrata tudi homofobiji. Glede na to, da so pobudniki referenduma isti kot pri Družinskem zakoniku, namreč drugačne referendumske kampanje ne gre pričakovati.

Čeprav nas odločitev Ustavnega sodišča žalosti, pa nas na drugi strani ne bo ustavila. Novela ZZZDR bo uveljavljena, saj bo to referendum o zakonu s katerim vsi veliko pridobimo, nihče pa nič ne izgubi.

Deli.