Levica Kranj: Razprava o razmerah v zdravstvu

Včeraj, 16. maja, je v komunikacijskem središču na Mestni občini Kranj potekala razprava o stanju v zdravstvu. Mnenja o situaciji družinskih zdravnikov v Kranju sta predstavili Nana Krošelj in Tatjana Primožič, dr. dent. med. v Zdravstvenem domu Kranj, Jože Prestor, vodja zdravstvene nege v Zdravstvenem domu Kranj,  Nataša Čarman Korenjak, direktorica kranjske območne enote ZZZS, Jože Veternik, direktor OZG Kranj, Nevenka Lekše, združenje ZaNas, dr. Franc Trček, predsednik Odbora za zdravstvo v DZ, in dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravstvo.

Moderator razprave Miha Kordiš je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je 1. aprila letos 23 od 34 družinskih zdravnikov zdravstvenega doma v Kranju podalo odpoved zaradi preobremenjenosti. Če bi bil odhod zdravnikov izpeljan v dvomesečnem odpovednem roku, bi brez osebnega zdravnika ostalo 40.000 pacientov, kar je polovica prebivalcev Kranja. Z napovedjo odhoda so jim sledili družinski zdravniki v Mariboru, Celju, Nazarjah in na Ptuju.

Miha Kordiš: “V Levici množično podajanje odpovedi razumemo kot dejanje obupa zaradi preobremenjenosti in izgorelosti. Situacija v Kranju je zgolj simptom rastočih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu. Zlorabljajo jo posamezniki, ki so med najbolje plačanimi javnimi uslužbenci, vodijo zdravniške sindikate in organizacije ter so med ključnimi akterji zdravniško-zavarovalniškega lobija. Če želimo, da se slika v zdravstvu izboljša, moramo zdravje vrniti v naročje javnega.”

Ob tem je izpostavil, da odgovornost za situacijo v Kranju nosi tudi vodstvo Osrednjega zdravstva Gorenjske, saj ni ukrepalo, ko so zdravniki začeli opozarjati na probleme preobremenjenosti. Po podatkih ZSSS namreč število pacientov na zdravnika v zadnjih letih upada, število timov pa se povečuje. Kako torej razložiti situacijo, v kateri so se znašli družinski zdravniki v Kranju in po vsej Sloveniji? In zakaj se koncesionarji, ki so vedno bolj obremenjeni, a hkrati zaslužijo več od zdravnikov iz javnega sistema, ne pritožujejo? Odgovor na izhodišče so iskali naslednji razpravljalci:

Tatjana Primožič: “Zdravniki že leta opozarjamo na nevzdržne razmere v zdravstvu. Zdravniki smo izgoreli, pacienti imajo vedno več težav, še posebej psihičnih. Za kakovostno obravnavo pacienta potrebuješ čas. Delo smo prekinili, ker želimo delati dobro, ne zaradi zaslužka.”

Nana Fartek: “Situacija je posledica grmadenja vsega, kar se je prilepilo na družinsko medicino. Povečano število težav pacientov se pozna na našem delu. Radi delamo dobro, vendar nismo stroji. Ne potrebujemo dvigov, ampak ureditev sistema. Naš upor je upor iz obupa.”

Jože Prestor: “Zaposleni podpiramo stisko zdravnikov. Tudi medicinske sestre delajo v enakih pogojih. Vsi želimo boljše pogoje. Opozarjali smo, da je treba zadeve urediti, ampak uprava ni imela vpliva na zaposlovanje v ZD Kranj.”

Nevenka Lekše, podpredsednica društva ZaNas, je poudarila, da se v tovrstnih primerih premalo izpostavlja stisko prebivalcev, ki nimajo zdravnika: “Prebivalci plačajo obvezno zdravstveno zavarovanje in dopolnilno zavarovanje, ko pa želijo priti do zdravnika, jim je možnost izbire onemogočena. Dostop do zdravstvenih storitev je ustavna pravica. Z raznimi ukrepi, ki se zdaj sprejemajo, se ta pravica, ki je zapisana z ustavo, krši.

Franc Trček: “Odgovorne zdravstvene politike v Sloveniji nismo nikoli imeli. ZZZS ima podatke, na podlagi katerih bi moral pravočasno ukrepati, pa ni.”

Dušan Keber: “V ozadju so sistemski vzroki. Naše zdravstvo je kronično podfinancirano. Prišla je finančna kriza in prišle so zamrznitve zaposlovanja. V tem času pa so zdravniki uspeli priti po plačah na vrh javne lestvice.”

Temeljni problem, ki so ga izpostavili udeleženci okrogle mize, je, da je družinskih zdravnikov preprosto premalo. V pogovoru so bila tako podana tudi izhodišča za kratko- in dolgoročno reševanje problematike, in sicer vključevanje specializantov, vključevanje upokojenih zdravnikov, notranje prerazporeditve v regiji, zaposlovanje zdravnikov iz tujine, vpeljava bonitet za družinske zdravnike, enkratna omejitev specializacij, preoblikovanje referenčnih ambulant in poudarjanje pomena primarne ravni v času študija.

Deli.