Vlada straši, da je edina alternativa obvezni aplikaciji za sledenje osebam, ki jim je odrejena karantena ter dodatnim pooblastilom represivnim organom drastično ustavljanje javnega življenja. Gre za zavajanje in lažno dilemo. Vlada od 15. maja, ko je predčasno preklicala epidemijo, ni storila praktično nič, da bi izboljšala zdravstveno infrastrukturo, kadrovsko okrepila epidemiološke službe in domove za starejše občane, organizirala široka testiranja ali okrepila financiranje zdravstvene blagajne. Nasprotno, v tem času je napovedala, da bo kar 780 milijonov evrov namenila za popolnoma nepotrebne nakupe orožja. Z četrtim protikoronskim paketom je vlada Janeza Janše zopet dokazala svojo nesposobnost in brezbrižnost. Brez vsakršne javne razprave in brez sodelovanja strokovne javnosti uvaja obvezno uporabo mobilne aplikacije za nadzor nad državljani. Na drugi strani pa je včeraj z zavrnitvijo amandmajev Levice jasno pokazala, da ne bo pomagala tistim, ki so jih posledice epidemije najhuje prizadele. Študenti, ki so ostali brez dela, ostajajo brez vsakršnega nadomestila. Samozaposleni, ki so izgubili delo in dohodek, prav tako ostajajo brez vsakršne pomoči. Podaljšanje povračil za delodajalce, ki so delavce poslali na čakanje, pa zopet ne vsebuje ključne varovalke – delodajalci bodo lahko delavce navkljub prejemanju visokih državnih subvencij odpuščali brez posledic.
V Levici smo zahtevali, da se pomoč delodajalcem pogojuje z zavezami za ohranitev zaposlitev
Če hočemo, da bodo državne subvencije delodajalcem zasledovale namen ohranjanja delovnih mest, jih moramo ravno s tem tudi pogojevati. Z amandmaji smo zato v Levici predlagali, da se morajo delodajalci zavezati, da bodo delovna mesta, za katera bodo dobili 80 % subvencije, ohranili vsaj tri mesece po koncu prejemanja državne subvencije, sicer bodo morali vsa prejeta javna sredstva vrniti. Prav tako smo predlagali, da delodajalci ne smejo začeti postopkov odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov v času prejemanja državne subvencije.
Koalicija zavrnila temeljni dohodek za samozaposlene, nadomestila za delavce študente in dvig socialne pomoči
Vlada se je odločila, da bo tokrat pomagala samo delodajalcem, ne pa neposredno delavcem, samozaposlenim, študentskim delavcem ali socialno ogroženim. Medtem, ko za delodajalce podaljšuje ukrep delnega povračila za financiranje čakanja na delo doma ter je v veljavi tudi subvencioniranje polnega delovnega časa, vlada ukrepov za samozaposlene, za delavce študente in za socialno ogrožene ni pripravila. V Sloveniji delo opravlja več kot 100 tisoč samozaposlenih, pred epidemijo se je z študentskim delom preživljalo več kot 30 tisoč študentskih delavcev, vse več je socialno ogroženih, ki so zaradi epidemije izgubili delo in se znašli v revščini. Teh vlada v predlaganih ukrepih na nikakršen način ni upoštevala.
V Levici smo zato predlagali, da v enakem obdobju, kot bo veljalo podaljšanje ukrepa povračila nadomestil za delavce na čakanju, samozaposlene oprostimo plačila prispevkov in jim zagotovimo temelji dohodek v višini 700 evrov, kot znaša minimalna plača. Do tega bi bili upravičeni tisti samozaposleni, ki bi jim prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Predlagali smo tudi, da bi bila pomoč za samozaposlene, ki ne bi zaslužili več kot 20 tisoč evrov, brezpogojna, medtem ko bi morali samozaposleni z dohodkom nad 50 tisoč evrov pomoč vrniti.
Ogromen del študentske populacije, ki se preživlja z delom ob študiju, je zaradi epidemije in njenih posledic izgubil svoj vir preživetja. Študentsko delo je ena najbolj prekariziranih oblik dela. Delo preko napotnice delodajalcem omogoča, da lahko kadarkoli in brez obveznosti do študentov prekinejo delo. Zaradi tega so ravno študenti prvi in najbolj množično izgubili svoje zaposlitve. Zato smo predlagali, da se delavce študente obravnava podobno kot delavce na čakanju in se jim zagotovi nadomestilo vsaj v višini 80 % njihovega povprečnega mesečnega zaslužka v zadnjem polletju leta 2019.
Za ostale socialno ogrožene smo predlagali dvig socialne pomoči na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov oziroma na 441,67 evrov, kot je bilo določeno tudi v zadnji raziskavi minimalnih življenjskih stroškov iz leta 2017. Zadostni socialni prejemki so ustavna pravica prebivalcev Republike Slovenije, ne pa miloščina, ki bi jo smel arbitrarno določati politični razred! Zato smo predlagali trajen dvig socialne pomoči, ki bo zagotovil socialno varnost prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije tudi in predvsem v času, ko bodo posledice epidemije prizadele ravno najšibkejše dele družbe.
Vse predloge Levice, s katerimi bo lahko neposredno pomagali delavcem, samozaposlenim, študentskim delavcem ali socialno ogroženim, je vladna koalicija zavrnila.
Namesto mobilnih aplikacij potrebujemo investicije v zdravstvo in v dolgotrajno oskrbo!
Nujno potrebujemo investicije v zdravstveno infrastrukturo in v domove starejših občanov ter nove kadre, ki bodo dostojno plačani. Potrebujemo široka testiranja, potrebujemo stabilno zdravstveno blagajno in potrebujemo oblast, ki bo komunicirala jasno in razločno – česar trenutna vlada ne počne. Za vse to so imeli čas, pa so se raje ukvarjali z investicijami v vojsko, v havbice in oklepnike. Zdaj ko spet prihaja huda ura in ko se število okuženih povečuje, pa bodo svojo nesposobnost in nedejavnost reševali z aplikacijo in grobim posegom v zasebnost posameznikov. Tu ne gre zgolj za pravico do zasebnosti, ampak za razkrivanje podatkov o posameznikovem zdravstvenem stanju, kar je toliko huje. Aplikacija ne more nadomestiti testiranja, aplikacija ne zdravi ljudi in aplikacija ni rešitev za zdravstveno krizo. Aplikacija zgolj krepi nadzorno funkcijo kapitalistične države. Vlada je bila pred izbiro. Vlaganje v zdravstvo ali krepitev represivnih aparatov. Izbrala je cenejšo, za kapital ugodnejšo možnost, ki za povrhu niti ne bo učinkovita. Namesto da bi investirala v blaginjo ljudi in zadovoljevanje zdravstvenih potreb, vlada krepi represivni aparat.
