Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj poznana pod imenom slaba banka, skuša vlado in poslance prepričati v dve spremembi zakonodaje. S prvo, spremembo Zakona o ukrepih za stabilnost bank (ZUKSB), skušajo doseči, da bi se slabi banki odpravil rok trajanja – po zakonu se namreč ta izteče s 1. 1. 2022. Z drugo spremembo pa krizni menedžerji slabe banke, ki vodijo projekte prestrukturiranja podjetij, ponovno poskušajo dobiti zeleno luč za dvig svojih zaslužkov. Pozivajo namreč k spremembi t. i. Lahovnikovega zakona, ki omejuje zaslužke vodstev državnih podjetij, na način, da bi se jim omogočilo prejemanje 8-kratnika povprečne plače. Obe pobudi sta nesprejemljivi.
Stanovanjska dejavnost in domovi za starejše kot krinka
Slaba banka in Slovenski državni holding sta vse od svoje ustanovitve vladajoči politiki služila kot krinka, dimna zavesa. Čeprav sta obe instituciji pod nadzorom vsakokratnih vlad, se je z njima lahko politika oprala odgovornosti za neštete primere sporne privatizacije – od Mercatorja do Adrie –, nameščanje nekompetentnih kadrov v državna podjetja in podobno. Po drugi strani pa je zgodovina slabe banke polna primerov izsiljevanja podjetij s stečaji (npr. T-2), grobih kršitev pravil javnega naročanja, prodajanja terjatev špekulantom prek nepreglednih razpisov (Logatec, prim. Lonstroff/Sumitomo). Še vedno ostaja nerazrešeno vprašanje, koliko podjetij se je preko slabe banke, ki jih je z javnim denarjem očistila slabih terjatev, na koncu vrnilo prvotnim lastnikom.
Po skoraj desetletju takšnega poslovanja se je vodstvo slabe banke nenadoma odločilo, da bodo postali »dobra banka«. Zdaj prepričujejo vlado in poslance, da se bodo usmerili v gradnjo socialnih stanovanj in domov za ostarele. Razlog za ta nenadejani miselni preskok je jasen. Slabi banki se čez manj kot leto dni izteče rok trajanja, zato so člani vodstva, od katerih vsak mesečno prejema nekajkratnik plače predsednika vlade, nenadoma spoznali, da bi lahko s 700 milijoni premoženja in neštetimi zemljišči, ki jih imajo v lasti, zgradili 5000 novih bivalnih enot. Sliši se obetavno, vendar si je treba zastaviti več vprašanj:
- Lahko slabi banki po desetletju delovanja – v katerem so se vrstile špekulativne privatizacije, izsiljevanje podjetij, nejasni razpisi, ki so bili na spletni strani objavljeni en dan in podobno – zaupamo, da bo svoje delovanje nenadoma spremenila?
- Ali je ob že dveh državnih institucijah, ki se ukvarjata s stanovanjsko gradnjo – Stanovanjski sklad RS ter Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) – smiselno ustanavljati še eno za isti namen?
- Ali lahko verjamemo direktorjem, da je njihov interes ni v prvi vrsti ohranitev dobro plačanih delovnih mest v slabi banki? Jim, glede na to, da so v isti sapi z odpravo roka trajanja predlagali tudi povišanje najvišjih plač na osemkratnik povprečne v podjetju, lahko verjamemo, da jim v resnici gre za socialna stanovanja in domove za upokojence?
V Levici na vsa tri vprašanja odgovarjamo negativno, zato nikakor ne moremo podpreti predlogov vodstva slabe banke. Vladi in koaliciji – ki pa jih glede na izjave za javnost iz prejšnjega tedna – nameravata podpreti, pa predlagamo, naj premoženje slabe banke raje uporabijo za to, da bodo ta stanovanja in domovi za upokojence v resnici zgrajeni. Država vse institucije in možnosti za to ima.
