Državni zbor bo danes po nujnem postopku obravnaval vladni predlog zakona o interventnih ukrepih, s katerim se zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) določijo ukrepi na davčnem in javnofinančnem področju. Z naborom davčnih ukrepov vlada zavezancem omogoča lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti in izdaje letnih poročil, z ukrepi na področju javnih financ pa predlaga podaljšanje zadržanja izvajanja proračuna, kar pomeni podaljšanje varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedla že 14. marca. Poleg tega si vlada želi zagotoviti pravico, da brez omejitev posega v proračun in sredstva proračunskih porabnikov.
V Levici razumemo resnost situacije in potrebo vlade po hitrih in učinkovitih ukrepih, zato podpiramo njene predloge na davčnem področju. Ne moremo pa podpreti predlogov na javnofinančnem področju, s katerimi bi vlada rada arbitrarno, mimo državnega zbora in mimo sedanjih zakonskih omejitev posegala v proračun in prerazporejala proračunska sredstva. Zakonska dikcija »vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države brez omejitev« ne vsebuje nobene varovalke, ki bi denimo omejevala možnost prerazporejanja denarja iz proračunskih postavk, iz katerih se financirajo osnovni socialni transferji, plače ali pokojnine. Poleg tega pa si z zakonskimi določbami vlada daje pooblastila, da izredno stanje po potrebi podaljšuje. Zato lahko pričakujemo, da bodo na koncu zaradi zamrznitve proračuna in neomejenega poseganja v proračun prizadeti tisti upravičenci, ki bodo proračunska sredstva v času krize krvavo potrebovali. Kot je opozorila Zakonodajno pravna služba Državnega zbora se s tem, ko si vlada brez omejitev jemlje pristojnosti, ki pripadajo Državnemu zboru, posega v temelj demokratične ureditve – delitev oblasti.
Proračunski rezi niso potrebni
V Levici ne nasprotujemo zagotavljanju čim večje količine denarnih sredstev, ki so potrebne za spopad z zdravstveno, gospodarsko in socialno krizo, ki je nastala zaradi koronavirusa. Vendar pa vlado opozarjamo, da proračunski rezi v času gospodarskega krča oziroma v pričakovanju recesije delujejo prociklično in kontraproduktivno. Izkušnje kažejo, da v taki situacijo krčenje proračunskih izdatkov zmanjšuje porabo in negativno vpliva na gospodarsko rast ter zaposlenost. Ob dejstvu, da se (ob upoštevanju inflacije) Slovenija trenutno lahko zadolžuje po negativni realni obrestni meri je potrebna sredstva mogoče veliko bolj racionalno in gospodarno zagotoviti s pravočasno izdajo dolgoročnih državnih obveznic. Če obveznice izda na domačem trgu, pa lahko sredstva pridobi tudi brez da bi povečala svoj zunanji dolg. To je treba storiti čim prej, saj vzporedno s poslabšanjem gospodarskega stanja lahko pričakujemo tudi poslabšanje fiskalnega stanja Slovenije, kar pomeni, da se bodo stroški zadolževanja v prihodnosti le še povečevali.
V Levici bomo danes z amandmaji predlagali črtanje členov, ki podaljšujejo zadržanje proračuna in vladi omogočajo pretirane ter samovoljne posege v proračun. Kot alternativno rešitev bomo predlagali, naj čim prej organizira izdajo državnih obveznic za zagotovitev likvidnostne rezerve za nujne ukrepe povezane z obvladovanjem epidemije in njenih posledic.
