Pogajanja med Evropsko komisijo, parlamentom in svetom o usodi reforme avtorskega prava se nadaljujejo.
Osnutek končnega besedila je polje boja med interesi največjih založnikov in spletnih gigantov, medtem ko ogroža naše vsakdanje spletne navade ter delovanje medijev, izobraževalnih ustanov in umetniških ustvarjalcev.
Sporno je zlasti avtomatično preprečevanje nalaganja vsebin v primeru suma kršitve avtorskih pravic. Čeprav pogajalcem ni ušel buren odziv javnosti in so iz zadnje verzije osnutka umaknili izraz “upload filters”, dejstvo ostaja: Evropska unija hoče presojo o tem, kaj je na spletu upravičeno in kaj ne, preložiti na samodejne algoritme. Ti bi delovali po principu obrnjenega dokaznega bremena (“obsojen, dokler ne dokaže nasprotno”), zanje pa bi bile odgovorne velike spletne platforme same. Te bi bile tudi edine zmožne vzpostaviti takšne sisteme nadzora, ki terjajo ogromne baze podatkov, kar vodi v dodatno koncentracijo pretoka informacij po spletu.
Toda ne glede na ves napredek na področju strojnega učenja algoritmi enostavno niso zmožni zanesljivo prepoznavati kontekst, da bi lahko presojali, kaj je legitimna raba v umetniške, izobraževalne in druge upravičene namene.
Če bodo poročevalec za avtorske pravice Axel Voss in ostali zagovorniki omejitve internetnih svoboščin dosegli svoje, bo na koncu najkrajšo potegnila prav spontana kreativna kultura interneta in 500 milijonov navadnih uporabnikov v Evropi, ki jo soustvarjamo.
Naše stališče je jasno. Člen 13 mora pasti. Kakršenkoli zaključni predlog, ki bo cenzuriral internet, bo povod za novo vseevropsko mobilizacijo, s ciljem, da zaustavimo sporno zakonodajo ob zaključnem potrjevanju.
