Vlada Janeza Janše je epidemijo virusa COVID-19 izkoristila za obračun z drugače mislečimi in omejevanje kritike njene oblasti. Zato že več kot eno leto ni dovoljeno imeti javnega shoda, saj jih vlada omejuje z odloki, s tem pa tudi naše ustavno zagotovljene demokratične pravice. Na ta način je de facto vzpostavila izredno stanje, čeprav tega parlament nikoli ni uradno razglasil.
Javni protest je oblika kritike oblasti. To je ustavno varovana kategorija, ki se jo lahko omeji le v izrednih primerih. Nikakor pa ne tako, da eno leto ljudje ne bi smeli na ulici izražati nestrinjanje s politiko te vlade. Da je nestrinjanje ogromno, je nenazadnje pokazal nedavni protest 27. aprila, ko je bilo v centru Ljubljane več kot 10 tisoč protestnikov.
K predlogu zakona o ustavitvi postopkov oziroma oprostitvi odgovornosti za prekršek, ki bi oprostil udeležence protesta v Mariboru, 9. februarja 2021, smo vložili amandma, s katerim razširjamo krog upravičencev. Predlagani amandma vpliva tudi na učinkovanje 2. člena predlaganega zakona. Tako bodo vsi storilci iz spremenjenega 1. člena oproščeni odgovornosti, plačani znesek globe in stroškov postopka pa jim država vrne.
S tem ustrezno nadgrajujemo osnovni predlog zakona, saj so bili poleg dijakov, ki so protestirali v Mariboru, kaznovani še mnogi drugi udeleženci posameznih protestov, ki so se po vsej Sloveniji odvijali skoraj od začetka razglasitve epidemije. Tako bi oprostili prekrškov posameznike, ki so kršili prepovedi združevanja po 3. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih. S prepovedjo združevanje se je prepovedalo tudi vse proteste proti politiki vlade Janeza Janše. Policija je v številnih primerih kaznovala kakršnokoli javno izražanje nasprotovanja vladi, preprečevanje širjenja epidemije pa je služilo samo za izgovor za represijo.
V velikem številu primerov obravnave domnevnih prekrškov je prišlo do spornih odločitev s strani policije, prav tako je pod vprašajem ustavnost določenih vladnih odlokov. Zaradi vseh teh razlogov je edina prava rešitev, da Državni zbor kot zakonodajalec ustavi tekoče postopke in oprosti odgovornosti za prekršek v že pravnomočno končanih postopkih.
