Proračunskih dokumentov v Levici ne bomo podprli, ker pomenijo nadaljevanje popolnoma zgrešene fiskalne politike vlade Janeza Janše. Ta nam s proračunskimi dokumenti do leta 2023 daje jasno sporočilo: z davčnimi darili in subvencijami za kapital ter bogate, dodatki za najbolje plačane in orožarskimi posli bomo iztrošili državni proračun, račun za naše zapitke pa bomo izstavili ljudem. Vlada je po rekordnem primanjkljaju v letu 2020 mejo proračunske porabe za leto 2021 dvignila za dodatnih 670 milijonov. V spremembah proračuna za leto 2022 načrtuje dvig odhodkov za 470 milijonov €. Za leto 2023 pa je že predvideno varčevanje oziroma znižanje proračunskih izdatkov za 580 milijonov €.
Problem ni v proračunskem trošenju kot takem. V Levici se zavzemamo za povečanje izdatkov za javno zdravstvo, socialno državo in javne investicije, ob hkratnem povečanju proračunskih prihodkov, zlasti iz naslova davkov na kapital in premoženje bogatih. Ostro pa nasprotujemo vladnemu trošenju javnega denarja za družbeno nekoristne namene ob hkratnem nižanju davkov za bogate in kapital: 780 milijonov € za orožje; 900 milijonov € za dodatke, ki se stekajo v žepe preplačanih zdravnikov dvoživk; davčni odpustki za najbolje plačane, ki bodo prihodke državnega proračuna vsako leto oklestili za dodatnih 800 milijonov €.
Dodatnih 670 milijonov € za dodatke najbolje plačanih
Vlada je v proračunskem odloku zgornjo mejo porabe državnega proračuna za leto 2021 dvignila za 670 milijonov €. Dvig je bil potreben predvsem zaradi nenadzorovane rasti dodatkov zdravnikov ter uradnikov z najvišjimi plačami. Treba je poudariti, da gre že za tretje povišanje zgornje meje proračunskih izdatkov za leto 2021: vključno s prvo spremembo v septembru 2020, se bo zgornja meja dvignila že za več kot 4,5 milijarde €. Vlada pa kljub zadnjem dvigu zgornje meje ni pripravila rebalansa proračuna za leto 2021, kar pomeni, da postavke proračunskih uporabnikov za letošnje leto ostajajo pretežno nespremenjene: do bistvenih sprememb prihaja zgolj pri financiranju interventnih ukrepov. Vlada v obrazložitvah pravi, da je bil 670 milijonski dvig zgornje meje potreben predvsem za financiranje Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva in 9. protikoronskega zakona (PKP#9), kar je čisto zavajanje: ob sprejetju navedenih zakonov je bil njun skupni finančni učinek ocenjen na 299 milijonov €, njuna realizacija do konca septembra pa po podatkih Fiskalnega sveta znaša le 44 milijonov €.
V nasprotju z vlado Fiskalni svet ugotavlja, da so ključni razlog za dvig okvira izplačila dodatkov zaposlenim, ki so od začetka epidemije do konca septembra letos znašali 906 milijonov €. Gre za finančno najobsežnejši interventni ukrep, ki je hkrati med najbolj nepravičnimi. Dodatke zaposlenim v javnem sektorju delijo povsem samovoljno in nenadzorovano: dobivajo jih kirurgi, ki med epidemijo množično odpovedujejo operacije ali pa ortopedi, ki jih za delo v ortopedski kliniki evidentirajo varnostniki, medtem ko sami delajo v zasebnih klinikah. Poleg tega pa je vlada določila, da so dodatki vezani na delež urne postavke in niso omejeni navzgor. To pomeni, da najslabše plačani delavci dobivajo najnižje dodatke, najbolje plačani pa najvišje. Na eni strani imamo torej oskrbnice v domovih starejših občanov in medicinske sestre, ki za požrtvovalno delo v rdečih conah prejemajo nekaj sto € dodatkov na mesec, na drugi strani pa izbranci iz zdravniške kaste, ki dobivajo po nekaj tisoč € dodatkov na mesec: rekorder med njimi je višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljana, ki je od marca lani do aprila letos je dobil 68.320 € dodatkov.
944 milijonov € rezerve in 800 milijonov € davčnih odpustkov: bianco menica za nadaljnje siromašenje državnega proračuna
V spremembah proračuna za leto 2022 je vlada oceno primanjkljaja državnega proračuna dvignila za 879 milijonov €, na 2,5 milijarde €, v proračunu za leto 2023 pa načrtuje znižanje primanjkljaja na 1,5 milijarde €. Neto javni dolg se bo v letih 2022 in 2023 zato predvidoma povečal za dodatnih 3,5 milijarde €. Odkar je vzniknila epidemija, vlada porabo javnega denarja načrtuje konspirativno in negospodarno. V proračunu za leto 2022 si je neopredeljeno postavko rezerve povečala kar za 672 milijonov €, na skupnih 944 milijonov €. O tem kako namerava vlada porabiti te rezerve pa niti iz samega proračuna niti iz vladnih obrazložitev ni razvidno. Vlada bo o porabi 944 milijonov € zopet odločala samovoljno in mimo parlamenta. Gre za nadaljevanje procesa privatizacije državnega proračuna: vlada namreč z javnimi sredstvi ravna kot s svojo zasebno lastnino.
Dejavnik, ki bo v nadaljnjih letih bistveno vplival na prihodke državnega proračuna, je davčna reforma. V nasprotju z začasnimi interventnimi ukrepi, ki prinašajo zgolj enkratne izpade proračunskih sredstev, bo ta povzročila trajen izpad proračunskih sredstev, ki bo dolgoročno opustošil državni proračun in občinske proračune. Vladna novela zakona o dohodnini, ki prinaša ogromne davčne odpustke za najbolje plačane in lastnike kapitala bo že v letu 2022 zmanjšala davčne prihodke za 250 milijonov EUR, leta 2025 pa bo izpad znašal že 800 milijonov EUR na leto. Zaradi ogromnega izpada davčnih prihodkov pa se bo dolgoročno krčil obseg socialne države in s tem življenjski standard ljudi. Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo predvsem najšibkejši državljani, to pomeni, da bo nazadnje prišlo do redistribucije premoženja od revnih k bogatim. Vsak cent, ki ga bo vlada podarila bogatim, bo cent manj za razvoj javne infrastrukture in socialne države.
Po izčrpavanju proračuna sledi zategovanje pasov
Fiskalni svet na eni strani opozarja, da je ocena izdatkov državnega proračuna za leto 2022 nerealno visoka, s čimer omogoča dodatne nenačrtovane izdatke, ki krepko presegajo zakonsko določeno porabo. Hkrati pa poudarja, da je ocena izdatkov državnega proračuna za leto 2023 nerealno nizka: v primerjavi z letom 2022 naj bi se izdatki državnega proračuna znižali za 580 milijonov EUR. Razlog za tako nizke izdatke pa ni le predvideno krčenje sredstev za interventne ukrepe (kar bi bilo ob izboljšanju epidemioloških razmer razumljivo), temveč tudi izredno nizka rast izdatkov, ki niso povezani z epidemijo. Ti izdatki naj bi zrasli le za 0,4%, kar je precej manj od dolgoročnega povprečja (3,3%). Takšno omejitev rasti tekočih izdatkov državnega proračuna pa bo po oceni Fiskalnega sveta možno doseči zgolj z varčevalnimi ukrepi. Vlada torej namerava račun za svoje megalomanske zapitke zopet izstaviti revnim.
Janševa vlada ponovno uvaja prociklično fiskalno politiko, ki je ekonomsko deplasirana in družbena škodljiva. V obdobju 2005-2008 je prva Janševa vlada v času zgodovinsko najvišjih stopenj rasti z ekspanzivno fiskalno politiko podpihovala pregrevanje gospodarstva, hkrati pa je z drastičnim nižanjem dohodnine in davka na dobiček izčrpavala proračunske rezerve za slabe čase. Leta 2012 pa je druga Janševa vlada v času izjemno nizke gospodarske rasti uvedla restriktivno fiskalno politiko. Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je proračunske izdatke zmanjšala za 320 milijonov €, povzročila drastičen padec domače potrošnje, državo pahnila nazaj v recesijo ter močno poslabšala življenjski standard ljudi, zlasti socialno najbolj ogroženih.
Za investicije v vojski 133 milijonov € več kot za investicije v zdravstvu
Vladni predstavniki se na tiskovnih konferencah hvalijo predvsem z novimi sredstvi za zdravstvo. V spremembi proračuna za leto 2022 je res predvideno povečanje proračuna Ministrstva za zdravje (MZ) za 390 milijonov €. Vendar pa je treba poudariti, da gre približno polovica tega povečanja (191 milijonov €) na račun financiranja začasnih interventnih ukrepov in ne na račun trajnega povečanja proračunskih sredstev za javno zdravstvo. Čeprav se sredstva za investicije na sekundarni in terciarni ravni povečujejo – v obdobju 2021-2023 bo zanje namenjenih 359 milijonov € -, bodo še vedno za 133 milijonov € nižja od investicij v slovensko vojsko, za katere bo vlada namenila 491 milijonov EUR.
Poleg tega je vlada v letih 2022-23 zagotovila le dodatnih 7,5 milijonov EUR proračunskih sredstev za investicije v primarno zdravstveno dejavnost. S tem praktično celotno breme financiranja osnovne zdravstvene in lekarniške dejavnosti v prenaša na ramena občin, ki zaradi nesposobnosti vladnega upravljanja države, nosijo tudi levji delež bremena pri upravljanju z epidemijo. Vlada sicer na eni strani občinam z dvigom povprečnin in sredstvi za investicije v letu 2022 zagotavlja dodatnih 90 milijonov €, v letu 2023 pa dodatnih 95 milijonov €. Vendar pa bo hkrati z davčno reformo, ki prinaša 800 milijonski izpad dohodnine, do leta 2024 v občinskih proračunih izvrtala 400 milijonsko luknjo – polovica realizirane dohodnine se namreč steka v proračune občin. To ne pomeni le izdatnega zmanjšanja sredstev za izgradnjo ali sanacijo zdravstvenih domov, temveč tudi pustošenje šol, vrtcev in drugih stebrov lokalne infrastrukture.
Vlada bo denar raje namenila za nakupe oklepnikov Boxer 8×8, transportnega letala Spartan in drugih kosov orožja, ki jih Slovenija ne potrebuje za svojo lastno varnost, temveč za servisiranje ekspedicijskih korpusov NATO pakta. Prav v duhu hlapčevanja NATO paktu je minister Tonin v Predlogu resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV pripravil megalomanski načrt, po katerem bi do leta 2028 vojaške izdatke dvignili na 1,6% BDP. A proračuni kažejo, da se je vlada odločila, da bo ta cilj dosegla že bistveno prej: z dvigom vojaških izdatkov na 896 milijonov € se bo proračun Ministrstva za obrambo glede na leto 2020 povečal za 75% in že leta 2023 dosegel 1,6% BDP. Pri tem se bo za infrastrukturo in opremljenost SV (kar večinoma pomeni orožarske nabave leta 2023 namenilo 224 milijonov € kar je desetkrat več, kot leta 2020.
Tudi načrtovana sredstva za druge družbeno koristne namene so v primerjavi z megalomanskim vojaškimi izdatki le kaplja v morje: kljub dotrajani ter finančno in kadrovsko podhranjeni infrastrukturi domov starejših občanov (DSO), do katerih je bila epidemija najbolj neizprosna, je v proračunu za prihodnje leto za DSO-je namenih le 36 milijonov EUR, leta 2023 pa 22 milijonov EUR, kar skupaj ne zadostuje niti za izgradnjo desetih dostojnih DSO-jev.
Kljub hitri rasti cen elektrike in hrane manj sredstev za socialo
Glede na oceno realizacije v letu 2021, se bodo sredstva za denarno socialno pomoč (DSP) v letu 2022 znižala za 32 milijonov €, v letu 2023 pa še za dodatnih 21 milijonov €. Vlada nižanje sredstev opravičuje z ocenami visoke gospodarske rasti in nizke brezposelnosti. Vendar pa ne upošteva, da bo tudi v primeru višjih stopenj rasti in zaposlenosti in posledični nizkemu številu upravičencev do DSP, zaradi dviga cen osnovnih življenjskih potrebščin, potrebno zvišati socialno pomoč. Dvigi cen elektrike in hrane bodo v največji meri prizadeli najbolj revna gospodinjstva, saj so ta primorana za osnovne življenjske potrebščine odšteti največji delež svojega dohodka. V Levici se zato zavzemamo za takojšnjo uvedbo kontrole cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov ter uvedbo strožjega javnega nadzora nad energetskim sektorjem, ki mora namesto finančnim špekulantom služiti dejanskim potrebam ljudi.
Poleg tega smo v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v kateri predlagamo bolj pogost izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za določitev minimalne plače in socialnih transferjev. Zadnji izračun stroškov je zastarel in nerealen, saj je osnovan na podatkih iz leta 2015 in 2016. Z umetnim zadrževanjem ocene minimalnih življenjskih stroškov na ravni, ki ne omogoča preživetja, država vzdržuje nizke ravni minimalne plače in socialnih transferjev. S tem v času vsesplošne draginje poglablja revščino in materialno prikrajšanost. Zato smo v Levici z zakonom predlagali, da se minimalni življenjski stroški izračunavajo vsaj vsake 3 leta, naslednjič pa naj se izračunajo do 1.1. 2022. Da bi omogočili realizacijo novele zakona, zato v Levici predlagamo dvig proračunskih sredstev za DSP.
Več sredstev za represijo, manj za kulturo in boj proti podnebnim spremembam
Poleg vojske bo velikega povečanja sredstev deležen tudi drugi represivni aparat države, to je policija. Sredstva za policijo naraščajo že od leta 2015, še posebej sunkovito pa od leta 2018 dalje, pa čeprav v istem obdobju število kaznivih dejanj vztrajno upada. Janševa vlada kljub temu še dodatno stopnjuje nakupe opreme, ki je namenjena množičnemu nadzoru in policijskemu nasilju. Najprej so bili izgovor za to begunci, zdaj pa protestniki. Na postavki Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja se bodo glede na realizacijo leto 2020 sredstva povečala za 117 milijonov €, in sicer iz 304 milijonov € na 421 milijonov €. Nenadzorovana rast proračunskih sredstev za represijo ter stopnjevanje nasilja nad mirnimi protestniki, ki jih Hojsov vodni top zaliva z mešanico vode in solzivca, kažeta na to, da se vedno bolj spreminjamo v policijsko državo in državo nadzora.
Minister Šircelj je ob seji Vlade 29. septembra opeval vladne proračunske dokumente, češ da prinašajo »rast investicij v prilagajanje podnebnim spremembam«. To ne drži. V spremembi proračuna za leto 2022 se glede na sprejeti proračun sicer postavka Prilagajanje podnebnim spremembam pri treh različnih ministrstvih skupaj povečuje za 50 milijonov €, vendar pa se hkrati ista postavka na Ministrstvu za finance iz 374 milijonov € znižuje na 0 €. To pomeni kar 324 milijonov € manj proračunskih sredstev za boj proti podnebnim spremembam. Ignorantski odnos vlade do približujoče podnebne katastrofe se dopolnjuje z njenim ignorantskim odnosom do kulture in delavcev v nevladnem sektorju. Vlada namerava v prihodnjem letu sredstva za umetnostne programe in projekte nevladnega sektorja skrčiti za 3 milijone €, kar pomeni padec na eno najnižjih ravni financiranja v zadnjih dvajsetih letih. za povrh vsega pa načrtuje še krčenje sredstev za založništvo in ljubiteljsko kulturo.
