Levica proračuna za leti 2020 in 2021 ne podpira. Proračun je nerazvojen in nesocialen. Razlogov za to je več. Prvi razlog je davčna reforma, ki jo je prejšnji mesec sprejela vlada. Vlada je vedela, da v proračunu primanjkuje sredstev na številnih področjih, a je kljub temu sprejela reformo, s katero je proračun izgubil 130 milijonov evrov. Ta sredstva so namenili za povišanje plač predvsem 5% najbolje plačanih v državi. Iz reforme pa so izostali nujni ukrepi, kot so zagotovitev sredstev za dolgotrajno oskrbo in pokojnine, zagotovitev vira za izgradnjo 10.000 javnih najemnih stanovanj, ni kulturnega evra itd. Zato so sredstva v proračunu na vseh omenjenih področjih prenizka, hkrati pa, ker ni novih virov zanje, zmanjkuje za znanost, raziskovanje, gradnjo železnic.
Amandmaji Levice za blaginjo in razvoj
V Levici smo zato pripravili amandmaje k proračunu, s katerimi poskušamo popraviti zgrešene prioritete vlade. Z amandmaji bi, znotraj danih okvirov proračuna, zagotovili več sredstev za:
- gradnjo javnih domov za starejše občane, dodatnih 65 mio, saj trenutno v proračunu ni sredstev za izgradnjo niti enega doma, medtem ko na prosto posteljo čaka več kot 10 tisoč starejših;
- železnice, 70 mio, saj so iz proračuna izpadla sredstva za posodobitev gorenjske proge;
- stanovanja, 20 mio, saj je to še en proračun, ki stanovanjsko dejavnost popolnoma zanemarja;
- investicije v javne osnovne šole in vrtce, 30 mio, saj kronično primanjkuje sredstev za sofinanciranje dodatnih kapacitet in investicij v javne šole in vrtce;
- študentske domove in štipendije, 20 mio, saj študentskih postelj ni niti približno dovolj za vse študente, ki so pogosto prisiljeni plačevati visoke najemnine v tržnih stanovanjih, štipendije pa ne dosegajo minimalne ravni življenjskih stroškov študentov;
- znanost, raziskovalno dejavnost, film, 20 mio, saj so nezadostna sredstva na tem področju eden izmed glavnih razlogov za beg možganov.
Denar za te prioritete smo zbrali z različnih postavk, za katere smo trdno prepričani, da so v tem času najmanj družbeno koristne. Denar smo prerazporejali predvsem iz nesmiselnega vlaganja v vojaško opremo, iz subvencij kapitalu ter dodatnih sredstev za varovanje meje ipd.
Glede na to, da so sredstva, ki jih prerazporejamo, še vedno nizka, si bomo v naslednjih dveh letih prizadevali, da se iz novih virov zagotovijo dodatna sredstva za te dejavnosti.
Kako se izviti iz razvojne pasti?
Proračuna za naslednji dve leti poosebljata škodljivost fiskalnega pravila, na katero v Levici opozarjamo že več let. Namesto da bi sredstva vlagali v infrastrukturo in razvojne dejavnosti, bomo v naslednjih dveh letih 1,2 milijarde evrov namenili za poplačila dolgov tujim bankam. To je še posebej nesmiselno, ker banke s tem denarjem nimajo kaj počet – deponirajo ga na ECB, ki ima negativno depozitno mero. Tako denar, ki bi ga lahko porabili za razvoj, dejansko ponikne na finančnih trgih. Drug nesmisel pa je, da bi država v času negativnih obrestnih mer denar za investicije lahko pridobivala tako rekoč zastonj. Slovenija ima, če vštejemo inflacijo, negativno obrestno mero, kar pomeni, da so nam investitorji pripravljeni plačati, da nam denar posodijo – država tega denarja zaradi fiskalnega pravila ter rigidnih evropskih pravil ne sme sprejeti.
To blokira razvoj Slovenije. V naš razvoj in infrastrukturo bi lahko investirali stotine milijone evrov vsako leto, pa se država temu odpoveduje. Ključno je, da se to razvojno zavoro čim prej odpravi. Bodisi prek odprave fiskalnega pravila, bodisi prek obvoda tega pravila z ustanovitvijo državnega investicijskega sklada. K temu poziva celo Christian Kastrop, nemški arhitekt fiskalnega pravila, ki je spoznal, da fiskalno pravilo zavira razvoj ter nemško državo pozval k milijardnim investicijam v nove tehnologije, boj proti podnebnim spremembam ter v infrastrukturo. Enako moramo narediti v Sloveniji.
