Proračun 2018: kje je denar za socialne pomoči!?

Čeprav socialna kriza ne pojenja, naj bi se sredstva za socialne pomoči zmanjšala kar za 40 mio EUR. S tem proračunom ne bo mogoče dvigniti socialne pomoči na vsaj približno dostojno raven. Sicer v proračunu ni večjih presenečenj: ob vsej socialni in razvojni krizi sta za vlado prioriteti vojska in policija.

Za boj proti revščini sredstev že zdaj premalo, vlada jih krči še za 16,5 %

Skoraj 55.000 prebivalcev Slovenije je odvisnih od socialne pomoči. Najhuje je okoli 40.000 samskim prejemnikom, ki se morajo preživljati z manj kot 289 EUR na mesec oziroma z zgolj 208 EUR na mesec, če gre za mlade brezposelne. V Levici vztrajamo, da mora osnovni znesek socialne pomoči (oz. minimalni dohodek) pokriti vsaj minimalne življenjske stroške (385 EUR).

Čeprav je vlada dvig socialne pomoči obljubila že februarja 2015, dodatnih sredstev za to v proračunu za leto 2018 ni.  V proračunu predvidenih skoraj 40 mio EUR manj, kot jih bomo porabili letos. Letos bo namreč porabljenih 240, medtem ko je za naslednje leto zagotovljenih le dobrih 200 mio EUR.

Miha Kordiš: “Ker se število prejemnikov socialne pomoči ne zmanjšuje, število prejemnikov varstvenega dodatka pa se je povečalo skoraj za polovico, sredstva ne zadostujejo niti za izplačilo pomoči v sedanjem obsegu. Še manj pa zadostujejo za nove upravičence in dvig socialnih pomoči sedanjim prejemnikom! Vlada je torej popolnoma prezrla stisko najbolj zapostavljenega dela prebivalstva.”

Država je v socialni krizi, vlada pa krepi represivni aparat  

Proračun kot tak nadaljuje neoliberalne usmeritve zadnjih proračunov. Vojaški izdatki naraščajo hitreje kot družbeni produkt, čeprav vlada krči delež javnega sektorja v BDP-ju. Najnižja nadomestila za brezposelne bodo celo nižja od socialne pomoči. Več za represivni aparat pomeni manj za potrebe ljudi in razvoj družbe. Slovenija je že leta 2005, ko so vojaški izdatki dosegli dno, za obrambo in javni red porabila več kot Avstrija (5,1 % javnih izdatkov proti 3,8 %), za socialno zaščito in zdravstvo pa bistveno manj (proti 50,4 % proti 57,5 %). Nihče nas ne bo prepričal, da smo bolj vojaško ogroženi kot Avstrijci in da lahko naši ljudje živijo z manj pomoči države.

Po naši oceni edina rezerva seveda ni boljše razporejanje izdatkov, ampak tudi povečanje prihodkov z bolj pravično obdavčitvijo visokih plač, kapitala in nepremičnin velike vrednosti. Povečanje davkov zdaj, v dobrih časih, bi preprečilo novo pregrevanje gospodarstva in omililo naslednjo recesijo. A kot kaže, bomo zaradi napačnih prioritet vlade na področju porabe in interesov privilegiranih na področju obdavčitve obsojeni na nadaljnjo rast brez razvoja!

Deli.