Levica je predlagala novelo Stanovanjskega zakona, s katero bi lahko nevzdržno rast najemnin omejevale občine. S predlaganim ukrepom želimo zagotoviti pogoje za izvrševanje ustavno zagotovljene pravice do primernega najemnega stanovanja, ki si ga mnogi, predvsem zaradi visokih najemnin, ne morejo privoščiti. Predlog zakona so poslanci odbora za infrastrukturo zavrnili in omogočili nadaljnjo rast najemnih cen stanovanj.
Cene stanovanj so astronomske in delovnim ljudem, predvsem pa mladim, popolnoma nedosegljive. Nova stanovanja se prodajajo po več kot 3000 evrov na kvadratni meter, stanovanj pod 100.000 evri pa praktično ni. Cene rabljenih in dotrajanih stanovanj so v Ljubljani praktično enake kot cene novih stanovanj. Mladi na vse bolj prekariziranem trgu dela nimajo nobene možnosti, saj kredita, zaradi nestalnih zaposlitev, ne dobijo. Ednina alternativna možnost je najem.
A tudi na področju najema država ne omogoča z ustavo zagotovljene pravice. Najem je namreč nenormalno drag. Najvišje najemnine so v Ljubljani in na obali. Najemnina za stanovanje, veliko med 55 do 65 kvadratnih metrov v povprečju znaša več kot 600 evrov, pri čemer v znesek pogosto sploh niso všteti ostali stroški, ki nanesejo dodatnih 200 do 300 evrov. Ker samo stroški bivanja močno presegajo višino minimalne plače, za gospodinjstva z nižjimi dohodki, in teh je velika večina, to pomeni životarjenje na robu revščine.
V Levici smo zato predlagali možnost regulacije višine profitnih najemnin – ukrep, ki ga poznajo v mnogih svetovnih državah. Najbolj znan in uspešen primer omejitev višine rasti najemnin poznajo v Berlinu. A kljub temu, da bi od našega predloga imele koristi predvsem mlade družine in družine z otroci, ne da bi morale za to žrtvovati glavnino svojega mesečnega dohodka, vlada in poslanci koalicije našega predloga niso podprli. S tem so omogočili brezglavo divjanje prostega trga najemnin.
Luka Mesec: “Trg nastalih anomalij ne bo rešil sam od sebe. Za gospodinjstva z nižjimi dohodki, in teh je velika večina, pomenijo visoke najemnine, ki bodo ob odsotnosti ustreznih ukrepov v prihodnje samo še rasle, životarjenje na robu revščine. Zato se v Levici sprašujemo: morajo ljudje res obubožati, da bi si zagotovili nekaj tako osnovnega, kot je streha nad glavo?”
