V Levici smo za razliko od ostalih slovenskih strank proti privatizaciji NLB, ker se zavzemamo za javno lastništvo bank. Vlada bi se morala zavzeti za zaustavitev privatizacije, ne pa da nepremišljeno hiti s prodajo.
Luka Mesec: “V NLB smo vložili več, kot bo stala gradnja 2. tira. Glede slednjega smo šli na referendum, prodajo sistemske banke pa tlačimo med “tekoče posle” vlade v odhajanju. Od kje legitimnost za nadaljevanje postopka?”
Državno (so)lastništvo NLB ni povzročilo svetovne bančne krize, podobno kot prodaja NLB ne bi spremenila tržnega položaja naše najpomembnejše sistemske banke (vsaj ne na bolje!) ter odpravila domnevnega izkrivljanja konkurence.
Evropske institucije zlorabljajo svoje pristojnosti za vsiljevanje (točno določene – privatne) oblike lastništva, do katere naj bi bila EU skladno s Pogodbo o delovanju EU nevtralna. To je še posebej nesprejemljivo zato, ker EU k sanaciji bank v Sloveniji ni prispevala niti centa, hkrati pa so njeni ukrepi (pa tudi neukrepanje) eden od vzrokov za to, da je dolžniška kriza v evrskem območju in Sloveniji tako globoka in dolga.
Očitno je bruseljski narativi o “nujnosti” prodaje največje komercialne banke v javni lasti nasedla vsa slovenska politika, pri čemer vlada v odhajanju kot vselej hiti pri izpolnjevanju svojih evropskih “zavez”. Mar živimo v državi, kjer namesto voljenih predstavnikov ljudstva o vprašanjih ekonomske suverenosti odločajo bruseljski birokrati (oziroma z njimi povezani lobisti)?
