Poslanci državnega zbora na prvi obravnavi potrdili predlog zakonodajnih sprememb na področju preživnin, s katerim želimo v Levici povečati socialno varnost otrok in jim omogočiti lažje preživetje, v primerih ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine. Z novelo Zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu se otrokom upravičencem omogoča učinkovitejši dostop do nadomestila preživnine ter posledično odpravlja upoštevanje preživnine med dohodki, ki vplivajo na določanje zneska upravičenosti do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev. Jutri sledi druga obravnava predloga na odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide državnega zbora.
S spremembami, ki jih je novembra na seji DZ podprlo 85 poslank in poslancev, v Levici predlagamo lažjo pot do nadomestila preživnin. Slednje bi otrokom, ki preživnine ne prejemajo, omogočile nadomestilo brez praviloma neprijetnih in dolgotrajnih sodnih procesov. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (Sklad) po trenutno veljavni zakonodaji namreč prične izplačevati nadomestilo šele, ko je s strani preživninskega upravičenca oziroma njegovega zastopnika podan predlog za izvršbo na neplačano preživnino na sodišču. Zato smo v Levici predlagali, da se breme izterjave neplačane preživnine do zneska višine izplačanega nadomestila že na začetku dokazovanja prenese z upravičenca na Sklad.
Zaradi trenutne slabe zakonodajne ureditve se preživnina posledično šteje kot dohodek, ki znižuje višino denarne socialne pomoči (DSP), četudi ta družina preživnine v praksi sploh ne prejema in to vse do trenutka, ko je vložena izvršba na sodišče. S predlaganimi spremembami se tudi ta anomalija odpravlja tako, da se družinam, ki preživnine ne prejemajo, omogoči obvod preko Sklada. Za dohodek pri določanju zneska upravičenosti do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev bi se tako upoštevala samo višina nadomestila, ki jo upravičenec dejansko prejme in ki je jasno razvidna iz odločbe Sklada.
V Levici smo prejeli več kot 50 zgodb, ki potrjujejo nepravičnost zakonodaje na tem področju. Z vami delimo eno izmed njih:
»Mama ni bila zaposlena. Razmere doma so bile nevzdržne, pa se kljub temu dolgo ni upala ločiti ravno zaradi njene finančne šibkosti. Ko je le sprejela to odločitev, so se njeni strahovi potrdili. Oče jo je skušal z neplačevanjem preživnine kaznovati in kontrolirati, da bi si premislila. Preden bi s postopkom na sodišču karkoli dosegla, bi trajalo zelo dolgo. Midva z majhnim bratom pa sva bila veliko lačna. Spomnim se, kako je stal ob meni in me z žarečimi očmi gledal, ko sem iskala po shrambi, če lahko najdem kaj za naju za pojesti. Našla sem pol vrečke testenin. Skuhala sem jih v vodi. To je bilo vse, kar sva tisti dan jedla. Očetu ne bom nikoli odpustila trpljenja, ki nam ga je zadal.«
S predlaganimi spremembami se otrokom, ki so upravičeni do preživnine, a je ne prejemajo, zagotavlja lažja pot do nadomestila, omogoča upoštevanje dejanskega stanja pri uveljavljanju pravic do javnih sredstev in s tem samohranilnim družinam zagotavlja boljši socialni položaj.
