Danes smo v Levici vložili paket zakonodajnih sprememb na področju preživnin, s katerimi povečujemo socialno varnost otrok in jim omogočamo lažje preživetje, v primerih ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine. Z njim odpravljamo upoštevanje preživnine med dohodke, ki vplivajo na določanje zneska upravičenosti do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev. Hkrati pa omogočamo hitrejši in učinkovitejši dostop do nadomestila preživnine.
V revščini je vsako peto enostarševsko gospodinjstvo
Otroci, ki prebivajo sami z enim staršem v gospodinjstvu, so v izrazito slabšem finančnem in socialnem položaju kot tisti, ki prebivajo v dvostarševskem gospodinjstvu. Še posebej so ranljive tiste družine, kjer je starš, ki so mu v varstvo in skrb zaupani otroci, brez lastnih dohodkov za preživljanje. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) živelo približno 243.000 prebivalcev. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so v najslabšem socialnem položaju ravno osebe v enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom, kjer je bila stopnja tveganja revščine v letu 2020 kar 21,8 %
Med enostarševskimi gospodinjstvi, kot jih obravana SURS, je stopnja tveganja revščine konsistentno izredno visoka; kar pomeni, da je socialna zakonodaja za družine, v katerih so otroci zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, preprosto neustrezna. Zato so nujno potrebni popravki sistemskih pomanjkljivosti, ki so razdrobljene v večih zakonih. Da bi odpravili te pomanjkljivosti smo v Levici vložili spremembe in dopolnitve Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).
Socialne pomoči, otroški dodatki in štipendije so nižje, ker zakonodaja neplačane preživnine prikazuje kot dohodek
Preživnina se tako kot plača ali pokojnina prikazuje kot dohodek, ki vpliva na višino vseh socialnih prejemkov gospodinjstva, še posebej pa na višino denarne socialne pomoči (DSP) – preprosto povedano, za vsak evro dohodka se možna višina DSP, ki jo prejme družina, zmanjša za en evro. Zaradi trenutne slabe zakonodajne ureditve pa se preživnina šteje kot dohodek, ki ga enostarševsko gospodinjstvo prejema in ki znižuje višino DSP, četudi ta družina preživnine v praksi sploh ne prejema in to vse do trenutka, ko je vložena izvršba na sodišče.
V izogib upoštevanju dohodkov, ki jih upravičenec do pravic iz javnih sredstev dejansko ne prejema, predlagamo spremembe ZUPJS in ZSVarPre ter s tem širimo možnosti dokazovanja neprejemanja preživnine z odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada o upravičenosti do nadomestila preživnine. Za dohodek pri določanju zneska upravičenosti do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev bi se tako upoštevala samo višina nadomestila, ki jo upravičenec dejansko prejme in ki je jasno razvidna iz odločbe Sklada.
Sedem mesecev brez preživnine: predlagamo hitrejši in enostavnejši postopek
Eden glavnih problemov slovenskega preživninskega sistema je zapleten in neučinkovit postopek pridobitve nadomestila preživnine, ko preživnina ni plačana s strani preživninskega zavezanca. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad po trenutno veljavni zakonodaji namreč nadomestilo začne izplačevati šele, ko je podan predlog za izvršbo na neplačano preživnino, postopek izvršbe pa je neuspešno zaključen ali traja več kot tri mesece, kar je z vidika uspešnega zagotavljanja socialne varnosti nedopustno.
Sporen je tudi sam način podajanja vloge za nadomestilo preživnine, saj prelaga odgovornost za ureditev stanja na tistega starša, ki je praviloma že tako v oteženem materialnem in psihosocialnem položaju. Upnik mora za postopek izterjave preživnine razpolagati s kopico podatkov, časom in dobrim poznavanjem pravnega reda. Hkrati pa ne smemo zanemariti dejstev iz prakse, kjer prihaja do primerov, da preživninski zavezanci izkoriščajo vrzeli v zakonodaji, prikrivajo premoženje, izvajajo različne pritiske na upnika ali pa ga v skrajnih primerih celo ustrahujejo.
Zato v Levici predlagamo pohitritev in poenostavitev postopka pridobitve nadomestila preživnine, ki bo izboljšal socialno varnost družin, ki preživnin zaradi neplačevanja s strani zavezanca ne prejemajo. S spremembo načina dokazovanja upravičenosti do preživnine bi pomembno olajšali dostopnost nadomestila preživnine, breme izterjave neplačane preživnine pa vsaj delno, do zneska višine izplačanega nadomestila, že takoj na začetku dokazovanja prenesli z upravičenca na Sklad. S to spremembo bi postopek za pridobitev nadomestila preživnine v praksi skrajšali s sedmih mesecev na štiri in s tem pomembno izboljšali socialni položaj družin.
S predlaganimi spremembami se otrokom, ki so upravičeni do preživnine, a je ne prejemajo, zagotavlja hitrejše prejemanje nadomestila, upoštevanje dejanskega stanja pri uveljavljanju pravic do javnih sredstev in s tem omogoča boljši socialni položaj.
