Vladi Janeza Janše je reševanje gospodarske krize očitno ušlo izpod nadzora. Njeni interventni ukrepi ne delujejo, njena nesposobnost pa postaja vse bolj očitna. Ukrepi so bili sprejeti prepozno, zaradi nejasnosti, zmedenosti in neustreznosti zakonskih predpisov ter podzakonskih aktov prihaja do administrativnih zapletov pri implementaciji ključnih ukrepov, številni zakonsko predpisani ukrepi pa se sploh ne izvajajo. Ob tem nejasnost predpisov, odpravljanje zakonskih varovalk in hitenje predstavljata odlično podlago za koruptivna delovanja in izginjanje milijonov v zasebne žepe, kot smo to lahko videli pri nabavah mask.
CILJ UKREPOV MORA BITI OHRANJANJE DELOVNIH MEST
Ključni cilj interventnih ukrepov bi moralo biti reševanje delovnih mest. Toda brezposelnost naglo narašča. Primerjava z državami EU kaže, da je Slovenija na skrajnem dnu po uspešnosti pri brzdanju brezposelnosti. Evropska komisija je aprila izvedla anketo, v kateri so sodelujoče vprašali, ali so med pandemijo trajno ali začasno izgubili službo. Sodeč po anketnih podatkih, naj bi epidemija delavce v Sloveniji najbolj prizadela. Da so »trajno« izgubili delo ali dobili odpoved pogodbe o delu, je namreč v Sloveniji odgovorilo kar 36,8 odstotka vprašanih – več le še v Grčiji, in sicer 41,8 odstotka. V Italiji naj bi bilo recimo ob službo ali pogodbo o delu 29 odstotkov vprašanih, na Hrvaškem 22,5, v Nemčiji 20 odstotkov, v Avstriji pa 13,7 odstotka.
Da je stanje tako, je odgovorna vlada, saj so bili ukrepi zagotavljanja likvidnosti gospodarstva slabi, birokratsko zapleteni in prepočasni. Do danes na primer ni bil izdan niti en kredit z državnim poroštvom! Prav tako pomoč ni bila pogojena z ohranjanjem delovnih mest. Zato v Levici z amandmaji k tretjemu koronapaketu predlagamo, da:
-
so pomoči (financiranje skrajšanega delovnika in čakanja na delo) vezane na ohranjanje delovnih mest;
-
se že delujoče ukrepe pomoči v obliki čakanja na delo podaljša tudi za vse ostale sektorje, ki še čutijo posledice krize (izvozniki, kultura, šport, gostinstvo …), in ne samo za turizem.
VLADA JE SPET POZABILA NA KULTURO
Pandemija je stisko kulturnikov, ki se že tako ukvarjajo z eno najbolj podhranjenih in prekariziranih dejavnosti, še poglobila. Medtem ko je večina ostalih sektorjev deležna večje ali manjše podpore, so kulturni delavci spet zapostavljeni in izigrani – pa čeprav uprizoritvene umetnosti, festivalske dejavnosti in mnogi drugi kulturno-umetniški programi do nadaljnjega ostajajo v mirovanju, samozaposleni in tisti na avtorskih in drugih pogodbah pa se soočajo s popolnim izpadom prometa.
Enako kot turizem, za katerega zakon uvaja bone, je tudi kultura med najbolj prizadetimi sektorji – da učinka prihajajoče finančne krize niti ne omenjamo. Zaradi tega je nujno, da se tudi za kulturo poskrbi z neposrednimi spodbudami oziroma s spodbudami za domačo potrošnjo, kar bo pripomoglo k ohranitvi delovnih mest v kulturi.
Zato Levica predlaga amandmaje, ki:
-
podaljšujejo ukrepe pomoči samozaposlenim v kulturi in drugim kulturnim delavcem
-
širijo veljavnost bonov tudi na kulturne dejavnosti
-
uvajajo dodatne bone za kulturo
-
ohranjajo delovna mesta v kulturi
SOCIALNO OGROŽENIM NAMESTO BONA DENAR
Vlada sama priznava, da številni, predvsem socialno ogroženi, upokojenci in invalidi, bona ne bodo mogli izkoristili. Zato je edino smiselno in socialno pravično, da se socialno ogroženim omogoči, da namesto bonov prejmejo denar. Predlog amandmaja Levice ni bolj smiseln zgolj z vidika pravičnosti oziroma izboljševanja materialnega položaja revnih zaposlenih, upokojencev ali drugih socialno ogroženih skupin, temveč tudi z vidika spodbujanja povpraševanja v domačem gospodarstvu. Ker številni upravičenci z nizkimi dohodki ne bodo mogli unovčiti bonov, bo tudi učinek spodbujanja povpraševanja ter z njim povezanih multiplikacijskih učinkov, ki pozitivno vplivajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, v dobršni meri ostal neizkoriščen.
Ker ljudje z nižjimi dohodki praktično ves svoj denar porabijo za pokrivanje tekočih življenjskih stroškov (v nasprotju z bogatimi si ne morejo privoščiti varčevanja ali vlaganja presežkov denarja v sklade) in praktično ves dohodek potrošijo doma, si lahko od konverzije bonov v denar obetamo tudi izdatnejše pozitivne učinke na gospodarsko rast in delovna mesta v domačem gospodarstvu. Dodatna prednost predloga Levice je tudi v tem, da se bodo pozitivni ekonomski učinki dodatne potrošnje v večji meri prelili tudi v številne druge gospodarske panoge in ne le v turizem.
ZAŠČITIMO JAVNO ZDRAVSTVO IN PREPREČIMO KRČENJE PRAVIC
Javno zdravstvo nas je uspešno zaščitilo pred koronavirusom, zdaj pa ima zdravstvena blagajna – zaradi izpada prihodkov (prispevkov za zdravstveno zavarovanje) in novih obveznosti zaradi kriznih razmer – za okoli 215 milijonov EUR tekočega primanjkljaja. Če ne reagiramo takoj in zaščitimo javnega zdravstva, je povsem možno, da bo v decembru ogroženo oziroma zaustavljeno financiranje tako izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi ostalih pravic, kot so denimo zdravila, bolniška nadomestila idr. Direktor ZZZS je že omenjal krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in v zvezi s tem celo pisal na ministrstvo za zdravje. Vlada je do sedaj probleme zdravstvene blagajne popolnoma ignorirala in ni zagotovila dviga meje možne porabe v Odloku o okviru za pripravo proračuna RS. ZZZS vlado sicer redno poziva, da po vzoru ZPIZ zagotovi varnostno blazino, torej proračunsko financiranje za ZZZS. A vlada tega ne stori, saj očitno zdravstveno blagajno pripeljati tik pred propad, da bo lahko začela s svojo agendo privatizacije in liberalizacije zdravstva.
Ob tem komercialne zavarovalnice, ki k reševanju krize niso prispevale in so zato mesečno zaslužile 20 milijonov evrov, napovedujejo dvig premij. Njihov argument je, da bodo zdravstvene storitve dražje, ker se zdravljenje ni izvajalo in bodo zato nekateri zaradi bolezni potrebovali še več zdravljenja?!
Zato v Levici predlagamo, da se zagotovi financiranje zdravstvene blagajne iz proračuna ter s tem obvaruje javno zdravstvo in prepreči krčenje pravic.
PROTI RAZPRODAJI NARAVE, KI OGROŽA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI
S tretjim koronapaketom želi vlada skladno z doktrino šoka pod krinko krize močno znižati standarde varovanja okolja, gradnje objektov in urejanja prostora ter onemogočiti sodelovanje nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu varovanja okolja in ohranjanja narave, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. S tem se na široko odpira vrata razprodaji narave umazanemu kapitalu, katerega projekti ogrožajo okolje, naravo in zdravje ljudi.
V teh projektih investitorji ob potuhi oblasti pogosto ne spoštujejo osnovnih zakonsko predpisanih zahtev, ki veljajo za gradnjo določenih objektov, zlasti ne tistih z močnimi vplivi na okolje. Izvršna veja oblasti ne ščiti niti interesov niti pravice prebivalk in prebivalcev do zdravega življenjskega okolja ter ob takem početju pogosto miži na obe očesi. Zato so posameznice in posamezniki, združeni v številne nevladne organizacije, ki jim celo država priznava status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, tisti, ki z žrtvovanjem lastnega časa in denarja skrbijo za spoštovanje okoljske in prostorske zakonodaje in s tem na svoja pleča prevzemajo delo, ki bi ga morala opravljati država.
Da civilne družbe in kritičnega glasu vlada Janeza Janše ne prenese, so še enkrat pokazali danes s fizično odstranitvijo mirnih protestnikov izpred stavbe ministrstva za okolje. Razprodajo narave je treba preprečiti, zato Levica s podporo opozicije predlaga črtanje vseh za okolje in zdravje škodljivih določb zakona.
