Danes so poslanke in poslanci DZ odločili, da bomo v RS praznovali novi praznik: Dan suverenosti. Praznik, ki ne bo dela prost dan, bo z novo proslavo in številnimi govori politikov obeleževal odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije ter netil nove spore o tem, čigava proslava je prava. Predlog, ki ga je na pobudo policijskega in vojaškega veteranskega združenja podal poslanec SMC Dolinšek, je bil izglasovan z 70 glasovi za in z 4 proti, medtem ko je bil predlog PS Združena levice, da se 2. januar ponovno uvede kot dela prost dan, zavrnjen z 53 glasovi. Za predlog Združene levice je glasovalo 18 poslank in poslancev.
V poslanski skupini Združene levice predloga poslanec SMC Dolinška nismo podprli, ker menimo, da sta dovolj dva dela prosta praznika (dan samostojnosti in dan državnosti), ki že obeležujeta dogodke v zvezi z odcepitvijo RS. Prav talko smo mnenja, da bi se v teh časih morali ukvarjati z bolj pomembnimi temami, a ker že obravnavamo to temo, smo se odločili, da poskušamo vendarle narediti nekaj koristnega za prebivalce in prebivalke Slovenije. Zato smo vložili amandma, s katerim bi namesto Dneva suverenosti zopet uvedli drugi januar za dela prost dan.
Leta 2012, v ofenzivi takratne desničarska koalicija proti delavskim in socialnim pravicam, imenovani ZUJF, so ukinitev 2. januarja kot dela prostega dne utemeljevali s tem, da bo to prispevalo h gospodarski rasti. Kakšna ironija: leta 2012, ko je bil zakon sprejet, je zaradi zgrešenega varčevanja bruto domači proizvod Slovenije padel za 2,6 odstotka. To je bil tretji največji padec v evrskem območju, takoj za Grčijo in Portugalsko. Leta 2013, ko je bil 2. januar prvič delovni dan, je BDP padel še za en odstotek. Kriva je bila zgrešena gospodarska in javnofinančna politika. Takrat bi lahko ukinili vse dela proste dni, pa ne bi pomagalo.
Čeprav se govori, da naj bi se s takimi ukrepi privarčevalo v javnem sektorju, to ne drži. Ministrstvo za notranje zadeve je 13. februarja lani zapisalo: »Če bi 2. januar postal dela prost dan, bi znašal prihranek stroškov zaradi neizplačila regresa za prehrano za vse zaposlene v javnem sektorju v višini 611.414 EUR«. V to niso všteti pri nadomestilih za prevoz. V istem odgovoru navajajo mnenje turistično-gostinske zbornice Slovenije, da je učinek zmanjšanja števila dela prostih dni negativen. V tem času imajo namreč manj gostov, zaposleni pa v gostinskih objektih tako ali tako delajo tudi na praznike.
Skratka, vse razprave o učinku dela prostih dni na javni sektor in na gospodarstvo so špekulacije. Nespodbitno dejstvo pa je, da slovenski delavec dela skoraj 2 uri in pol na teden več kot povprečen evropski delavec. Dodatni prosti dan bi »prinesel notri« v enem mesecu.
Delavsko gibanje si je 150 let prizadevalo za skrajševanje delovnega časa. Plačani dela prosti dnevi so točno to, skrajšanje delovnega časa. Tendenca v Evropi in Sloveniji je, da kljub tehnološkemu napredku tisti, ki imajo zaposlitev, delajo vedno več in bolj intenzivno. Po drugi strani je vse več ljudi, ki kljub znanju, izobrazbi in sposobnostim dela ne morejo dobiti oziroma morajo opravljati prekarno delo brez pravic. Naše gospodarstvo je že nekaj časa na tisti stopnji razvitosti, ko se produktivnost povečuje z izboljšavami v organizacijo, soodločanjem zaposlenih, ne pa s podaljševanjem delovnega časa.
V Združeni levici menimo, da je bila ukinitev 2. januarja kot praznika izvedena na škodo zaposlenih. Ni koristila razvoju države in blaginji državljanov. Zato smo v poslanski skupini Združene levice danes glasovali za to, da 2. januar znova postane dela prost dan. Če bi 2. januar danes postal znova dela prost dan, bi neposredno korist imelo 700.000 zaposlenih, ki imajo še pravico do plačanih praznikov, in njihove družine. A žal predlog Združene levice ni bil potrjen.
Zaposleni v RS bodo morali še naprej delati več za enako plačo, edini, ki imajo od tega nespodbitno korist, pa so lastniki kapitala in menedžment – tisti, ki pridobijo več dela za isto plačilo.
Ljubljana, 09.03.2015
