V Levici že vrsto let aktivno opozarjamo na problematiko popoldanskega dela zdravnikov. Delo t. i. zdravnikov dvoživk povzroča korupcijska tveganja, lažna evidentiranja, preskakovanja čakalnih vrst ter njihovo podaljševanje, predvsem pa privatizirajo javni zdravstveni sistem.
Zato sklicujemo nujno sejo odbora za zdravstvo in zahtevamo, da se v zakonodajo vključi konkurenčna prepoved popoldanskega dela pri zasebnih izvajalcih za zdravnike, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih in koncesionarjih.
Hkrati zahtevamo, da se uvede poštena obdavčitev. Trenutno namreč zdravniki za popoldansko delo plačajo pičle 4% davka na dobiček, ob tem pa za prispevke plačajo zgolj pavšal okoli 70 evrov mesečno, za razliko od vseh drugih, ki morajo plačevati polne davke in prispevke za vsak zaslužen evro. Zdravnikom se zato objektivno dodatnega ali nadurnega dela v javnem zavodu ne splača opraviti. Javni sistem se zato krha in poka po šivih, medtem ko javna sredstva preko uzakonjene davčne utaje odtekajo v zasebne žepe.
Pričakovanja ob začetku epidemije koronavirusa marca 2020 so bila, da se bodo zdravniki dopolnilnemu zaslužkarstvu vsaj v času hude krize odpovedali. A zgodilo se je nasprotno. Primeru mariborskega nevrokirurga, ki je dopolnilno služil v Namibiji in na Hrvaškem, pacientom omogočal preskakovanje čakalnih vrst ter se na “dopustu” okužil s koronaviruson, je sledila novica o ortopedih iz ljubljanskega UKC, ki so se lažno evidentirali in dopolnilno delo opravljali kar tekom rednega delovnega časa. A v javnost niso prišle naključne anomalije, temveč so ti dogodki primer sistemske prakse.
Zgolj v letu 2019 so zdravniki iz javnih zdravstvenih zavodov pri drugih izvajalcih oddelali preko 64.000 ur dela. V povprečju je pri drugem delodajalcu delo opravljalo kar 740 zdravnikov na mesec. V največji zdravstveni ustanovi v državi, v UKC Ljubljana, je v decembru 2019 delo pri drugih delodajalcih ali v lastnem d.o.o./s.p. opravljalo kar 18 % vseh zaposlenih zdravnikov. Soglasij, na podlagi katerih ti zdravniki delajo, niso v času epidemije, ko je zdravstvo pokalo po šivih, preklicali praktično nikjer.
Rešitev za čakalne vrste je močno in robustno javno zdravstvo, ne pa njegovo postopno razkosavanje povsod tam, kjer ima nekdo privatni materialni interes za to!
