Danes smo v Združeni levici predstavili prvi korak, s katerim bomo uredili proizvodnjo, predelavo in uporabo konoplje v industrijske, medicinske in rekreativne namene.
Ureditev področja industrijske konoplje je prvi izmed treh korakov, za katere smo se odločili v Združeni levici. Drugi korak bo legalizacija konoplje v medicinske namene, o kateri je bilo v zadnjih letih veliko govora a nobene rešitve. V okviru tega drugega koraka bomo predlagali, da tudi Slovenija povzame ureditev nekaterih drugih Evropskih držav, v katerih je zdravljenje z medicinsko konopljo že ustrezno urejeno in dovoljeno. Večinski del stroke je namreč že mnenja, da je ta korak nujno potrebno narediti, legalizacija konoplje v medicinske namene pa je tako postala le še stvar politične volje. S sprejetjem ukrepov se bolniki ne bodo več prisiljeni zatekati na črni trg. Tretji in zadnji korak iz tega sklopa, pa bo ureditev področja rekreativne uporabe konoplje, kjer je ureditev trenutno neurejena in problematična, saj uporabnike konoplje še vedno neupravičeno kriminalizira. Vse tri korake bomo izvedli do začetka poletja.
Danes smo podrobneje predstavili prvi korak, ki se nanaša na ureditev področja industrijske konoplje. Industrijska konoplja je naraven, ekološki in popolnoma razgradljiv material, katere vlakna so med najmočnejšimi in najtrpežnejšimi med vsemi rastlinami. Iz konoplje lahko naredimo več kot 50.000 izdelkov. Uporabimo jo lahko tako v gradbeništvu, prehrani, medicini, kot v tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji ob tem je lahko industrijska konoplja tudi surovina za pogonsko gorivo. Glede na to, da je bila Jugoslavija ena izmed vodilnih v pridelavi in predelavi industrijske konoplje, menimo, da lahko tudi v Sloveniji postane rastlina prihodnosti.
Za dosego tega cilja predlagamo tri bistvene rešitve, ki pa so v končni pristojnosti ministra za kmetijstvo in Vlade.
Prva rešitev se nanaša na pravilnik, ki določa pogoje za gojenje industrijske konoplje. Po tem, ko je bila pridelava konoplje v Sloveniji ponovno dovoljena leta 1998, je bila ureditev na tem področju zastavljena preveč omejujoče. Čeprav krovni zakon dovoljuje gojenje konoplje v industrijske in prehrambene namene, pravilnik določa, da se lahko konoplja goji le za namen pridelave semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje izvlečkov za kozmetične namene, za prehrano živali, za pridelavo vlaken in za industrijske namene. Pravilnik torej in ne dovoljuje, da bi v Sloveniji industrijsko konopljo pridelovali in predelovanja v prehrambene namene, kot je to mogoče v večini evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Hrvaška…). Pri nas tako ni možno proizvajati in prodajati pijač iz industrijske konoplje, čajev, pekovskih izdelkov in podobno. Zaradi teh omejitev npr. Pivovarna Laško konopljinega piva ni mogla prodajati v Sloveniji, lahko pa ga je v Avstriji. Tudi Žito je želelo pričeti s prodajo konopljinega kruha, pa je s strani ministrstva za zdravje prejelo negativno mnenje. Zato se v Sloveniji pri industrijski konoplji pojavlja enak problem kot v lesni industriji: izvažamo surovino, uvažamo izdelke. S tem izgubljamo delovna mesta in dobičke, ki bi lahko ostali doma.
Drug večji problem je dovoljena vsebnost THC v industrijski konoplji, ki je postavljena pri 0,2%. Tako nizko določena dovoljena vsebnost THC ne omogoča ponovne pridelave avtohtonih slovenskih sort konoplje. Rastline z višjo vsebnostjo THC so namreč bolj odporne in razvijejo višjo stopnjo odpornosti, poleg tega pa so vlakna takšnih sort bolj kvalitetna in trpežna. Ker je raven 0,2% določena tudi na ravni EU kot predpogoj za pridobivanje subvencij, predlagamo da Vlada sproži ustrezne postopke za spremembo direktive in sicer tako, da bo dovoljena vsebnost THC postavljena pri 0,9%. Kot izhaja iz raziskav in mednarodne literature, se namreč učinki kajenja konoplje z vsebnostjo THC do 0,9 odstotka ne razlikujejo od kajenja placeba.
Tretji problem s katerim se srečujemo je, da je tudi industrijska konoplja, uvrščena v I. skupino prepovedanih drog in je ne glede na vsebnost THC določena kot rastlina, ki je zelo nevarna za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se zato ne more uporabljati v medicini. Da spada v to skupino tudi industrijska konoplja, je popolnoma nerazumljivo in neutemeljeno, zato predlagamo, da se v uredbi jasno določi, da industrijska konoplja ni prepovedana droga.
To so ključni trije problemi, ki onemogočajo izkoristek vseh možnosti, ki jih ponuja pridelava in predelava industrijske konoplje. To so tudi razlogi, ki zavirajo možnost dodatnih zaposlitev, večje konkurenčnosti slovenskega kmeta in posledično slovenskega gospodarstva.
*
V Združeni levici verjamemo, da bo industrijska konoplja ponovno postala rastlina prihodnosti in da bomo ljudje kmalu zopet spoznali vse njene industrijske, medicinske in rekreativne prednosti. Danes z industrijsko konopljo začenjamo prvi korak. Druga dva – medicinska raba ter uporaba v rekreativne namene – pa sledita do parlamentarnih počitnic.
Združena levica
V Ljubljani, 21.04.2015
