V zadnjih treh tednih je bil Zavod za blagovne rezerve, ki ga vodi član SDS Anton Zakrajšek, spada pa pod Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pod vodstvom predsednika SMC, Zdravka Počivalška, pri nakupih mask in druge opreme za zaščito pred COVID-19, deležen ene blamaže za drugo. Večmilijonskim pogodbam Zavoda za blagovne rezerve z slovenskimi podjetniki, ki državi v zameno za zasoljene provizije obljubljajo zaščitne maske in drugo opremo, pa čeprav nimajo nobenih izkušenj in kompetenc iz področja uvoza zdravstvene in medicinske opreme, ni videti konca. Vlada Janeza Janše provizije in profite pri milijonskih poslih opravičuje z lažmi, da zaradi zakonodaje nujno potrebno zaščitno opremo lahko kupujemo zgolj prek slovenskih posrednikov. Smo torej po orožarskih aferah in Patrii dobili še eno zgodbo kjer v privatne žepe odtekajo milijoni evrov?
Laži Počivalškovega ministrstva
V zadnji dneh so iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sporočali, da desetmilijonske posle s slovenskimi posredniki, ki zaščitno opremo iščejo zlasti na Kitajskem, sklepajo zato, ker jim obstoječa zakonodaja onemogoča sklepanje poslov neposredno s tujimi dobavitelji. V resnici pa ni nobene zakonske ovire, ki bi Sloveniji preprečevala dogovore s kitajskimi ali drugimi tujimi podjetji. V Sloveniji javno naročanje urejata Zakon o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, ki ne le da ne onemogočata nakupov neposredno iz tujine, temveč celo prepovedujeta krajevno diskriminacijo ponudnikov, ki jo izvaja MGRT, na kar je javno opozoril tudi predsednik računskega sodišča.
V zadnjih tednih je bilo sklenjenih za več kot 100 milijonov evrov pogodb za nakup mask in druge zaščitne opreme. Te so bile sklenjene netransparentno s posredniki, ki se s prodajajo take opreme praviloma ne ukvarjajo in ki bi se jih morali v prvi vrsti izogibati. Počivalškovo ministrstvo provizije in profite pri milijonskih poslih omogoča z lažmi, da ni drugega načina. Smo torej po orožarskih aferah in Patrii dobili še eno zgodbo, kjer v privatne žepe odtekajo milijoni evrov?
Komu milijoni od davčnih dolžnikov, preprodajalcev pisarniškega materiala do prodajalcev konopljinega olja?
Vse od nastopa vlade Janeza Janše pri nakupih mask in druge opreme za zaščito pred virusom COVID-19 spremljamo eno blamažo za drugo, med tem pa iz državnega proračuna za netransparentne nakupe odtekajo milijoni evrov. Začelo se je z izgubljenim kamionom Mateja Tonina, ki je prevažal za 1,68 milijona evrov mask, za katerega se je izkazalo, da ni nikoli obstajal.
Opozorimo še ne nekaj primerov, o katerih poročajo mediji. Zavod za blagovne rezerve je podpisal pogodbo s podjetjem MD Global Logistics iz Hoč. Posel je bil vreden kar 10 milijonov evrov (brez DDV). Ob podpisu pogodbe MD Global 2,8 milijona mask, ki jih je obljubljal državi, seveda ni imel. To ni ni presenetljivo, saj gre za podjetje, ki se ukvarja s cestnim prometom, državi dolguje 40.000 evrov, v celotnem letu 2018 je ustvarilo milijon evrov prometa (torej desetkrat manj kot znaša vrednost omenjene pogodbe) ter, mimogrede, nima dovoljenja za prevoz blaga iz tretjih držav. Lastnik MD Global, ki ima eno izmed svojih podjetji v stečaju, je zato konec februarja maske poskušal odkupiti kar na domačem trgu, od ponudnikov, ki enake maske na trgu ponujajo po nižjih cenah. Če bi podjetje vsako masko preprodalo le po en evro višji ceni, bi v poslu skupaj zaslužilo 2,8 milijona evrov. Seveda pa ne preseneča dejstvo, da podjetju MD Logistics še v začetku aprila ni uspelo dostaviti mask.
Posle, večje od 5 milijonov evrov, so konec marca dobila še tri podjetja. Med njimi najbolj izstopa celjsko podjetje Xan-Max. To je leta 2018 ustvarilo slabih 90.000 evrov prihodkov, z zavodom za blagovne rezerve pa ima podpisanih za 9,83 milijona evrov poslov. Ukvarja se s prodajo naravnih sokov in CBD kapljic iz konoplje.
Ko so propadli načrti za dobavo skoraj šestih milijonov mask, se je država na pomoč obrnila k Jocu Pečečniku, s katerim je Državni zavod za blagovne rezerve, podpisal 25 milijonov evrov vredno pogodbo o dobavi mask in druge zaščitne opreme. Veliki posel za dobavo zaščitne opreme v vrednost 30 mio evrov naj bi se obetal podjetju Acron, v katerem je zaposlena mater obrambnega ministra Mateja Tonina. Podjetje, ki je specializirano za prodajo šolskega, pisarniškega materiala, ne pa tudi medicinske ali zaščitne opreme, zdaj preiskuje KPK.
Kljub nepregledni gori podpisanih pogodb s slovenskimi posredniki mask in druge nujno potrebne zaščitne opreme v Sloveniji še vedno primanjkuje. Pečečnik in drugi pogodbeni posredniki maske zdaj iščejo zlasti na Kitajskem. Njihova vloga pri tem pa je pravzaprav redundantna, saj bi država lahko sama sklenila neposredno pogodbo s kitajskimi dobavitelji. Kljub več opozorilom javnosti in stroke, da bi se lahko Slovenija za dobavo opreme s Kitajsko dogovarjala na meddržavni ravni, tako kot to počne vrsta drugih držav, do tega ne pride.
MGRT posel raje prepušča posrednikom, ki zdravstveno krizo izkoriščajo za lastno dobičkarstvo, svoja dejanja pa je pripravljena opravičevati tudi z lažmi.
Namesto provizij posrednikom – vzpostavitev lastne proizvodnje
Premier Janša se je na včerajšnji tiskovni konferenci pritožil, da od “Evropske unije” nismo dobili niti ene maske. Do odziva Evropske unije smo seveda lahko kritični, a da nismo od EU dobili nobene pomoči, ni res. Ravno včeraj je Slovenija od Češke, članice EU, prejela pošiljko mask. A problem je drugje: v krizi se je izkazalo, da Slovenija, tako kot praktično vse druge evropske države, nima zadovoljivih zalog niti kapacitet za lastno proizvodnjo mask. Celotna EU se je namreč v zadnjih treh desetletjih popolnoma prepustila globalizacijskim tokovom, proizvodnja – tako tekstila kot medicinskih materialov – se je selila na svetovni jug, nakar smo leta 2020 ugotovili, da je bilo globalizirano gospodarstvo “ladja, grajena le za lepo vreme”. V trenutku, ko je svet zadel vihar, kriza, ki je posledica ukrepov proti korona virusu, pa so se začele globalne verige trgati, države pa so si začele med sabo dobsedno krasti maske in zaščitno opremo. Na Poljskem so 23. marca zasegli 23.000 že plačanih mask namenjenih za regijo Lazio. Na Češkem so istega dne zasegli kar 680.000 mask, namenjenih v Italijo. ZDA so v času največje krize v Italiji prav iz Italije prepeljale pol milijona testov v ZDA.
Nauk je jasen: edini dolgoročno vzdržen ukrep je vzpostavitev lastne proizvodnje osnovne zaščitne opreme. V Sloveniji imamo številna podjetja, ki bi lahko proizvajala zaščitni material – od Mure, Boxmarka do Tosame. In po večini potrebujemo maske in rokavice, torej izjemno enostavne produkte. A vlada namesto investicij v zaganjanje lastne nujne proizvodnje raje dobavlja zaščitni material v tujini. Prek posrednikov.
In treba bo raziskati, če so prav posredniki srž vladne politične odločitve. So dejanski cilj vlade Janeza Janše provizije?
