Vlada Mira Cerarja je zagotavljanje transparentnosti in omogočanje demokratičnega nadzora s strani državljank in državljanov predstavila ob začetku mandata kot eno izmed osrednjih nalog. Čeprav je transparentnost eden izmed najvišjih standardov, katerega je potrebno dosledno uveljavljati, tega ni mogoče doseči brez zagotavljanja najvišje možne stopnje dostopnosti do informacij javnega značaja.
Da je vlada svoje stališče že drastično spremenila, že vemo, saj je samo v zadnjem letu delovanja sprejela vrsto ukrepov, ki gredo v smer zmanjševanja transparentnosti delovanja nosilcev javnih funkcij ter državnih organov. Da so obljube hitro pozabljene, se je najprej pokazalo pri privatizacijskih postopkih, nato z ukinitvijo dobesednih zapisov sej vlade, zdaj pa želi vlada omejiti še dostop do informacij javnega značaja.
V Združeni levici smo mnenja, da sta z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki ga je danes obravnaval odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, vlada in ministrstvo za javno upravo močno posegla v krovni zakon iz področja transparentnega delovanja državnih organov, oseb javnega prava, organov občin in vseh zavezancev po zakonu. Čeprav večina predlaganih sprememb sledi implementaciji EU Direktive 20003/98/ES in se nanaša na ponovno uporabo informacij javnega značaja, je vlada predlagala tudi spremembo določbe zakona, ki se nanaša na možnost organov, da lahko za posredovanje informacij javnega značaja zaračunajo stroške.
Trenutni zakon namreč omogoča organom, da za posredovanje informacij javnega značaja zaračunavajo materialne stroške, medtem ko je vlada predlagala črtanje besede “materialne” in pretvorbo informacij javnega značaja v tržno blago. S predlagano določbo bi se organom dala zakonska podlaga, da v primerih, ko ne bodo želelo razkriti nekaterih informaciji, postavijo dovolj visoko ceno, ki bo lahko posameznika odvrnila od zahteve po njej. Ker je takšno ravnanje preprosto nedopustno, saj omejuje dostopnost do informacij javnega značaja, smo v Združeni levici z amandmajem predlagali, da smejo organi zaračunavati le materialne stroške, ki presegajo znesek 20 evrov.
V Združeni levici nas veseli, da je bil amandma sprejet, saj bo državne organe vzpodbudil k proaktivni objavi podatkov. Več informacij kot bo organ proaktivno objavil, manjše bo število vloženih zahtev za dostop do informacij javnega značaja in manjše bodo obremenitve za zaposlene.
Dostop do informacij javnega značaja je namreč mehanizem, ki omogoča in zagotavlja nadzor nad delovanjem države in njenih organov. Pravica do neoviranega dostopa do informacij javnega značaja izhaja iz same Ustave. Namen ustavne določbe je zagotoviti demokratični nadzor in omogočiti boljšo participacijo državljanov. Več kot očitno pa je, da si vlada Mira Cerarja tega ne želi.
Zakaj? Ker ima največje težave s transparentnostjo ravno vlada, ki je v tem mandatu naredila že več korakov, ki znižujejo stopnjo transparentnosti. Zaradi tega smo v Združeni levici v zakonodajni postopek vložili tudi predlog priporočil za dvig transparentnosti njenega delovanja.
Prvo priporočilo se nanaša na ponovno uvedbo magnetogramov sej vlade, ki jih brez prepričljivega razloga vlada ukinila decembra lanskega leta
Drugo priporočilo se nanaša na uveljavitev zakonodajne sledi, za katero se je zavzemala tudi aktualna vlada, a do danes v zvezi s tem ni naredila še ničesar. Javnost ima pravico vedeti, kdo je bil pisec posameznih zakonodajnih predlogov ter kakšen je bil njegov namen.
V okviru tretjega priporočila predlagamo, da prične vlada javno objavljati mnenja Službe Vlade RS za zakonodajo. Gre za vladno službo, ki bdi nad primernostjo posameznih zakonskih predlogov.
Četrto priporočilo se nanaša na spoštovanje Resolucije o normativni dejavnosti. Vlada je od nastopa svojega mandata navedeno resolucijo kršila v skoraj 60%%. Le tri od skupno štirinajstih ministrstev pa imajo odstotek kršitev pod 50%. Posledice se kažejo v vse slabši zakonodaji, rešitve ki se sprejemajo pa imajo na koncu več negativnih kot pozitivnih posledic.
V okviru petega priporočila tako predlagamo, naj vlada opravi analizo učinkovitosti portala e-Demokracija ter zagotovi njegovo nadgradnjo, s ciljem zagotavljanja večje preglednosti in dostopnosti.
Zadnje priporočilo se nanaša na možnost spremljanja dela vlade. Vlada ne objavlja sklicev svojih sej, prav tako ne objavlja dnevnih redov, ki bi vsebovali dostop do gradiva, ki ga bo obravnavala. Javnost lahko delo vlade spremlja le prek tiskovne konference po seji vlade ter preko sporočila za javnost, ki ga objavi naknadno. Tudi dnevni red je objavljen šele po končani seji. Takšen način je izredno nedemokratičen in netransparenten, vlada pa je s takšnim postopanjem tudi edina, ki glede sodelovanja javnosti ter nadzora s strani javnosti ne zagotavlja niti minimalnih standardov. Zaradi tega predlagamo, da to negativno prakso prekine ter zagotovi javno objavo vseh tistih dokumentov, ki omogočajo, da je javnost seznanjena z njenim delom.
Priporočila Združene levice, ki jih danes obravnava odbor državnega zbora za notranjo politiko, so podprli: Center nevladnih organizacij – CNVOS, Amnesty International Slovenije, Transparency International Slovenia, Pravno-informacijski center NVO – PIC, Inštitut za elektronsko participacijo, Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Mirovni inštitut in Mreža za prostor.
