Državni zbor bo danes po nujnem postopku obravnaval Predlog zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. Predlog bankam nalaga, da podjetjem, zadrugam in samozaposlenim, ki se zaradi posledic epidemije, znajdejo v težavah, odobri odlog plačila finančnih obveznosti za 12 mesecev. V Levici podpiramo ukrep odloga plačila kreditov, vendar smo vložili amandmaje, s katerimi predlagamo, da odlog velja tudi za fizične osebe oziroma ogrožena gospodinjstva, ki se jim bo zaradi krize bistveno zmanjšal dohodek.
Številna podjetja so v resnih težavah, ki so posledica zmanjšanega povpraševanja, izpada proizvodnje in težav v dobaviteljskih verigah, zato bi brez odloga kreditov bodisi propadla bodisi bi začela množično odpuščati in rezati plače, da bi lahko ohranila profite. V takšnih razmerah je zamrznitev odplačevanja bančnih obveznosti smiselna. Prav je, da pri reševanju podjetij sodelujejo slovenske banke, ki so trenutno v dobrem stanju: imajo visoko kapitalsko ustreznost in razpolagajo z veliko količino presežne likvidnosti.
Vendar pa predlog zakona v celoti izpušča najranljivejšo skupino kreditojemalcev, to so fizične osebe, zlasti tiste z najnižjimi prihodki. Nemalo gospodinjstvom se bo zaradi nastale situacije znižal dohodek, ali pa bodo celo ostali v celoti brez njega. Sposobnost odplačevanja stanovanjskih in drugih kreditov se bo zato pri marsikaterem posamezniku in družini krepko zmanjšala. Zaradi preprečitve hujših socialnih stisk in celo deložacij, predlagamo, da se odlog plačila kreditov omogoči tudi fizičnim osebam, ki se jim je zaradi epidemije zmanjšal dohodek.
Stanovanjski stroški in krediti so za ljudi veliko breme
Že po podatkih za leti 2017 in 2018, ko torej ni bilo epidemije in z njo povezanih ukrepov, ki bodo zagotovo vplivali na razpoložljiv dohodek posameznika in gospodinjstev, so podatki Statističnega urada zaskrbljujoči. V letu 2017 so za 36 % gospodinjstev stanovanjski stroški predstavljali veliko breme, za 53 % srednje veliko breme in le za 12 % niso predstavljali bremena. Stanje v letu 2018 se ni izboljšalo. Veliko breme so stanovanjski stroški predstavljali za 35 % gospodinjstev, srednje veliko breme za 53 %, za 12 % pa niso predstavljali bremena.
Enako zaskrbljujoči so podatki glede tega, kakšno breme predstavljajo stanovanjski stroški za gospodinjstva, če jih pogledamo z vidika načina reševanja stanovanjskega vprašanja. Med gospodinjstvi, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme je bilo v letu 2018 34 % lastnikov stanovanj, 51 % najemnikov stanovanj in 28 % uporabnikov. Med gospodinjstvi, ki so jim tovrstni stroški predstavljali srednje veliko breme pa 54 % lastnikov stanovanj, 39 % najemnikov in 58 % uporabnikov.
Dejstvo, da Slovenija nima stanovanjske politike in da je to področje zanemarjeno že 20 let, med tem ko primanjkuje vsaj 10.000 najemnih stanovanj, se odraža tudi v visokih najemninah. Ravno visoke najemnine posameznike in gospodinjstva vzpodbujajo ali pa celo silijo k nakupu in najemu dolgoročnih stanovanjskih kreditov, saj so lahko obroki kredita pogosto nižji od najemnine. To pa seveda ne pomeni, da jih lahko ti posamezniki ali gospodinjstva brez težav odplačujejo.
Kot izhaja iz Poročila Banke Slovenije za leto 2018, je že sedaj delež kreditov, kjer ni upoštevano priporočilo razmerja med prihodki in višino obroka, visoko. Po podatkih Banke Slovenije je 28,7 % posojil odstopalo od instrumenta LTV, DSTI oziroma obeh instrumentov. Kot izhaja iz Poročila o finančni stabilnosti iz decembra 2019 se z visokim deležem odstopanj povečuje verjetnost plačilne nesposobnosti gospodinjstev v primeru poslabšanja razmer na trgu dela, poslabšanje gospodarskih razmer pa bi lahko povečalo breme odplačevanja posojil. Iz tega jasno izhaja, da bo razglašena epidemija in z njo povezani ukrepi, ki bodo vplivali na razpoložljiv dohodek gospodinjstev bistveno vplivala na njihov socialni položaj, marsikatero gospodinjstvo ali posameznik pa kreditne obveznosti preprosto ne bo sposobno ali sposoben poravnati. V Levici bomo zato vztrajali, da do odloga kreditov ne smejo biti upravičena le podjetja, temveč tudi ljudje.
