Na pobudo Levice je v četrtek, 20. 2. zasedala skupna nujna seja Odbora za zdravstvo ter Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri smo obravnavali onesnaženost srednje Soške doline zaradi sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Ta dolina je ena izmed najbolj okoljsko in zdravstveno ogroženih v Sloveniji. Na seji smo, po dolgih letih zastrupljanja prebivalstva in preslišanih klicev na pomoč, končno sprejeli sklepe za zaščito okoliškega prebivalstva.
Naslednje leto bo minilo sto let od začetka cementarne v srednje Soški dolini, ki jo danes poznamo kot Salonit Anhovo. Dolga leta je cementarna v proizvodnji uporabljala smrtno nevaren azbest, zaradi česar je za sabo pustila močno onesnaženo okolje ter hud davek na zdravju prebivalstva. Pojavnost azbestoze, različnih vrst raka ter kroničnih obolenj je tam visoko nad slovenskimi povprečji. Situacija je še toliko hujša, ker Salonit Anhovo na podlago preteklega onesnaženja, s sosežigom odpadkov, ki ga vrši že od leta 1981, prebivalstvo zastruplja z novimi emisijami – rakotvornim benzenom, delci PM10, amoniakom, dušikovimi oksidi in podobnim.
Luka Mesec: “Zdravstveno stanje v srednji soški dolini je alarmantno: od 559 primerov azbestoz, je kar 500 obolelih s tega območja; od skupno 1866 plevralnih plakov, jih je kar 1773 s tega območja; pojavnost mezoteliomov, oziroma agresivnih tumorjev, je po navedbah onkološkega inštituta kar 100-krat večja kot v slovenskem povprečju.“
Prebivalci občine Kanal ob Soči že dolga leta opozarjajo na ta problem, a so bili doslej sistematično preslišani, Salonit Anhovo pa je s svojo dejavnostjo nemoteno nadaljeval, emisije pa celo povečeval. V Levici smo se odzvali na klic prebivalcev. Njihovo osnovno zahtevo – da se normative emisij sosežigalnic izenači s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov – smo vnesli tako v naš program za volitve leta 2018 kot tudi v koalicijsko pogodbo odhajajoče Šarčeve vlade. Tam se je pokazalo nerazumevanje slovenske politike za problem – “sosežigalnice” so namreč v lekturi koalicijske pogodbe postale “sežigalnice”. Vlada v nastajanju se očitno sploh ni zavedala, da sta to dve popolnoma različni zadevi in da zanju veljajo popolnoma različni normativi! Medtem ko sežigalnica v Celju sežge približno 30.000 ton odpadkov na leto, sosežigalnica v Anhovem kar 100.000 ton, na ARSO pa so se obrnili s prošnjo za povečanje sežiga za še 25 %.
Poslanke in poslance smo skupaj z zdravstveno stroko, lokalnimi iniciativami, predstavniki varuha človekovih pravic in drugimi vabljenimi na sejo, uspeli prepričati, da smo sprejeli naslednje sklepe:
- Odbora ocenjujeta, da je glede na aktualno stanje povečanje sosežiga nenevarnih odpadkov in posodobitve peči v cementarni Salonit Anhovo neprimerno.
- Vlada RS naj ustanovi delovno skupino, v katero bodo vključeni tudi zdravstvena in okoljevrstvena stroka, lokalna skupnost, civilne iniciative goriške regije in podjetje Salonit Anhovo, in ki bo v roku šestih mesecev preučila možnosti za izenačitev normativov dovoljenih emisij sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice.
- Vlada RS naj v roku šestih mesecev pripravi predloge sprememb zakonodaje, na podlagi katerih se pristojnost za monitoring nad emisijami prenese s podjetij samih na Republiko Slovenijo.
- Vlada RS naj v roku 6 mesecev pripravi evalvacijo zakonodaje na področju sežiga in sosežiga odpadkov ter predlaga spremembe za zaščito degrdiranih območij pred emisijami.
- Vlada RS mora preučiti možnosti za povečanje plačevanje koncesije za rudarjenje. Salonit Anhovo namreč trenutno za izrabo mineralnih virov občini letno plačuje pičlih 19.000 evrov. Dodatna sredstva pa naj se uporabijo za namene okoljskih sanacij na območjih, kjer se te mineralne surovine izkoriščajo.
- Vlada RS naj pripravi celovito strategijo ravnanja z odpadki, v skladu z načeli samozadostnosti, bližine in odgovornosti povzročitelja obremenitve.
- MOP naj izvede strokovni pregled vseh okoljevarstvenih dovoljenj za sosežig odpadkov, ki so bila izdana podjetju Salonit Anhovo d.d., in v primeru nezakonitosti v zvezi z njimi uporabi možna pravna sredstva.
Ti sklepi ne zajemajo vsega, kar je bil namen Levice kot predlagatelja nujne seje. Vendar verjamemo, da gre za prvi korak k ureditvi stanja v srednji soški dolini. Vladi in delovni skupini smo naložili polletni rok za pripravo ukrepov.
