Stranki DeSUS in SMC sta pred volitvami nedvoumno obljubili, da ne bosta vstopili v koalicijo pod vodstvom Janeza Janše. Zato civilna družba v petek, 28. februarja organizira protest Brez strahu: Shod proti koaliciji sovraštva, zadnji poziv strankama sredine, naj ne prelomita svojih obljub v imenu oportunizma in strahu za stolčke.
Medtem pa koalicijska pogodba, ki je včeraj prišla v javnost, potrjuje, da ne gre za zadnji shod, ki bo organiziran proti nastajajoči vladi:
- Mladim grozi ponovna uvedba naborniškega sistema. Pod pretvezo domoljubja in zgražanja nad mladino se nam obeta vsedržavni aparat indoktrinacije in discipliniranja pod nadzorom SDS.
- Za šolarje se načrtujejo “podjetniške vsebine”, s čimer se bo člane družbe že v najmlajši dobi vzgajalo v neoliberalnem duhu individualizirane odgovornosti in kompetitivnosti.
- Za revne se bo dodatno zaostril že tako ponižujoč in zbirokratiziran sistem dodeljevanja socialne pomoči. Socialna politika se bo zvedla na lov za kršilci, ostali si bodo morali pomoč “prislužiti” v obliki prisilnega dela.
- Zmanjševalo se bo javno porabo. Žrtev tega varčevanja ne bo birokratski aparat, kamor stranke nameščajo svoje zveste kadre, ampak bodo to učitelji, medicinske sestre, oskrbovalci, gasilci in vsi ostali, ki tvorijo socialno državo, temelj naše blaginje in normalnega delovanja družbe.
- Javne storitve bodo spodkopane v prid zasebnim dobičkom. Nedvomno si lahko to obetamo v šolstvu, kjer želi desnica zasebnim šolam podariti enako financiranje kot javnim. Prav tako pa na področju zdravstva, kjer se bo čakalne vrste reševalo z dodatnimi storitvami in zavarovanji – za tiste, ki si bodo to lahko privoščili.
- V situaciji, ko policija že dva mandata krši mednarodno in humanitarno pravo z množičnim vračanjem beguncev proti zasneženim taboriščem v bosanskih gorah, koalicijska pogodba govori o “učinkovitem varovanju meje” in “doslednem spoštovanju azilne politike”.
- Ne samo to, koalicijska pogodba govori tudi o zaostrovanju dovoljenj za bivanje in ukrepih za večjo integracijo, kar bo prizadelo predvsem revne delavce iz bivšiih jugoslovanskih republik, ki v izkoriščevalskih pogojih držijo pokonci sektorje, kot sta gradbeništvo in logistika.
Nastajajočo koalicijo drži skupaj strah pred odgovarjanjem za svoje delovanje na volitvah in želja, da se za vsako ceno obdržijo na oblasti. Toda v resnici dogovor vsebuje vse najslabše, kar združuje skrajno desnico in liberalno sredino: represijo, protisocialne ukrepe, službovanje kapitalskim interesom in vizijo družbe, reducirane na kompetitivnost in individualizem.
To ni vizija družbe solidarnosti in sobivanja, temveč vizija džungle, v kateri moraš imeti pravilno zveneč priimek in dovolj debelo denarnico, če hočeš preživeti. Takšno vizijo najostreje zavračamo. Tako kot v nemirnih časih, v katerih so bile ustanovljene predhodnice današnje Levice, se zavezujemo k borbi – v parlamentu in zunaj njega.
